Page 59 - Novak, Rajko, in Aleksander Janeš. 2017. Merjenje zrelosti procesne usmerjenosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 59
Upravljanje in management poslovnih procesov
znali sprejemati prave odločitve glede potrebnih izboljšav, moramo razu-
meti naravo problema. Šele takrat bomo sposobni sprejemati prave ukre-
pe za razvijanje zmogljivosti, kar bo omogočilo doseganje želenih rezulta-
tov (Harmon 2014, 191). Povezanost sedanje in prihodnje zmogljivosti ter
uspešnosti procesov avtor prikaže z modelom vrzeli (slika 13).
59
Slika 13: Model vrzeli
Vir: Harmon 2014, 193.
Tudi Davenport je že pred časom opozarjal, da morajo biti cilji pro-
cesov izpeljani iz strategije organizacije (Davenport 1993, 128-29). Cilje
procesov je treba določati merljivo, tako glede delovanja procesov kot pot-
rebnih sprememb.
Teorije strateškega managementa poudarjajo, da je treba strategijo or-
ganizacije prevesti v strategije poslovnih procesov. Med uveljavljene pris-
tope razširjanja strategije gotovo sodi sistem uravnoteženih kazalnikov.
Strateške cilje BSC in pripadajoče kazalnike obravnava s štirih vidikov:
eden od teh vidikov je vidik notranjih procesov (Van Looy 2014, 58).
CMMI zmogljivost procesa definira kot razpon oziroma območje re-
zultatov, ki jih je skozi proces mogoče doseči (CMMI 2010, 487). Zmo-
gljiv proces je torej proces, ki lahko izpolnjuje določeno kakovost izdelka
ali storitve in uresničuje cilje procesa (CMMI 2010, 474).
Zmogljivosti procesa, v literaturi pogosto srečamo tudi izraz področ-
ja zmogljivosti procesa, avtorji opredeljujejo različno. Že v uvodu v razde-
lek 3.2 smo omenili Rosemanna in vom Brockea ter njunih šest kritičnih
elementov BPM: strateško povezanost, upravljanje, metode, informacij-
sko tehnologijo, ljudi in kulturo. Avtorja vsakega od teh elementov razde-
lita na 5 področij zmogljivosti, prikazanih v preglednici 3.
znali sprejemati prave odločitve glede potrebnih izboljšav, moramo razu-
meti naravo problema. Šele takrat bomo sposobni sprejemati prave ukre-
pe za razvijanje zmogljivosti, kar bo omogočilo doseganje želenih rezulta-
tov (Harmon 2014, 191). Povezanost sedanje in prihodnje zmogljivosti ter
uspešnosti procesov avtor prikaže z modelom vrzeli (slika 13).
59
Slika 13: Model vrzeli
Vir: Harmon 2014, 193.
Tudi Davenport je že pred časom opozarjal, da morajo biti cilji pro-
cesov izpeljani iz strategije organizacije (Davenport 1993, 128-29). Cilje
procesov je treba določati merljivo, tako glede delovanja procesov kot pot-
rebnih sprememb.
Teorije strateškega managementa poudarjajo, da je treba strategijo or-
ganizacije prevesti v strategije poslovnih procesov. Med uveljavljene pris-
tope razširjanja strategije gotovo sodi sistem uravnoteženih kazalnikov.
Strateške cilje BSC in pripadajoče kazalnike obravnava s štirih vidikov:
eden od teh vidikov je vidik notranjih procesov (Van Looy 2014, 58).
CMMI zmogljivost procesa definira kot razpon oziroma območje re-
zultatov, ki jih je skozi proces mogoče doseči (CMMI 2010, 487). Zmo-
gljiv proces je torej proces, ki lahko izpolnjuje določeno kakovost izdelka
ali storitve in uresničuje cilje procesa (CMMI 2010, 474).
Zmogljivosti procesa, v literaturi pogosto srečamo tudi izraz področ-
ja zmogljivosti procesa, avtorji opredeljujejo različno. Že v uvodu v razde-
lek 3.2 smo omenili Rosemanna in vom Brockea ter njunih šest kritičnih
elementov BPM: strateško povezanost, upravljanje, metode, informacij-
sko tehnologijo, ljudi in kulturo. Avtorja vsakega od teh elementov razde-
lita na 5 področij zmogljivosti, prikazanih v preglednici 3.