Page 68 - Novak, Rajko, in Aleksander Janeš. 2017. Merjenje zrelosti procesne usmerjenosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 68
Merjenje zrelosti procesne usmerjenosti
- prilagodljive strukture in hitre linije odločanja o strateških pro-
jektih,
- osredotočenost na odjemalce kot del kulture ter
- zgled in zavezanost vodij.
Inoviranje procesov
Nenehno inoviranje vsega, na vseh ravneh, je osnova za trajnostno stra-
teško prednost (Peters in Austin 1985, 114). Resnični svet inoviranja je
poln naključnih srečnih odkritij in nabit s strastjo. V procesu inovira-
nja so ključni dejavniki eksperimentiranje in poskušanje, vneti zagovor-
niki in decentralizirane skupine. Naloga vodij v inovativnih organizaci-
jah je, da ustvarjajo organizacijsko klimo, ki spodbuja eksperimentiranje
in ustvarjanje zagovornikov. Ed Schon iz MIT14 (cit. po Peters in Austin
68 1985, 135) poudarja pomen zagovornikov nove ideje: »Nova ideja ali najde
zagovornika ali pa umre. Običajno navdušenje nad novo idejo ne zagotavlja potrebne
energije za soočanje z ravnodušnostjo in odpori, ki jih sprožajo spremembe.«
Novih idej ne potrebujemo samo za nove izdelke in storitve, ampak
tudi za nove načine organiziranja in delovanja ter drugačno razumeva-
nje stvari in odnosov. Za nove ideje potrebujemo kreativnost. De Bono
(2006) poudarja, da kreativnost ni poseben talent, ki bi ga imeli samo
izbranci, ampak je veščina, ki se jo je možno naučiti, jo razvijati, vaditi in
uporabljati. Zato potrebujemo neobičajno oziroma lateralno razmišljanje
kot nujno dopolnitev logičnega, vertikalnega razmišljanja. Lateralno raz-
mišljanje se ukvarja s spreminjanjem ustaljenih vzorcev ter odnosa do in-
formacij in njihove uporabe. Glavni namen lateralnega razmišljanja je iz-
zivalna uporaba informacij in nato spodbijanje sprejetih konceptov (De
Bono 2006, 136). Še posebej učinkovito je pri generiranju novih idej in re-
ševanju problemov.
Inoviranje procesov je primeren način za transformiranje organiza-
cij in izboljševanje njihove uspešnosti (Davenport 1993, 299). Razlikova-
ti ga moramo od izboljševanja procesov. Če izboljševanje procesa pome-
ni postopno povečevanje uspešnosti in učinkovitosti obstoječega procesa,
pa inoviranje pomeni izvajanje aktivnosti na radikalno nov način. Da-
venport je razlike med izboljševanjem in inoviranjem procesov predstavil
na način, kot je prikazan v preglednici 4.
14 MIT je kratica za Massachusetts Institute of Technology.
- prilagodljive strukture in hitre linije odločanja o strateških pro-
jektih,
- osredotočenost na odjemalce kot del kulture ter
- zgled in zavezanost vodij.
Inoviranje procesov
Nenehno inoviranje vsega, na vseh ravneh, je osnova za trajnostno stra-
teško prednost (Peters in Austin 1985, 114). Resnični svet inoviranja je
poln naključnih srečnih odkritij in nabit s strastjo. V procesu inovira-
nja so ključni dejavniki eksperimentiranje in poskušanje, vneti zagovor-
niki in decentralizirane skupine. Naloga vodij v inovativnih organizaci-
jah je, da ustvarjajo organizacijsko klimo, ki spodbuja eksperimentiranje
in ustvarjanje zagovornikov. Ed Schon iz MIT14 (cit. po Peters in Austin
68 1985, 135) poudarja pomen zagovornikov nove ideje: »Nova ideja ali najde
zagovornika ali pa umre. Običajno navdušenje nad novo idejo ne zagotavlja potrebne
energije za soočanje z ravnodušnostjo in odpori, ki jih sprožajo spremembe.«
Novih idej ne potrebujemo samo za nove izdelke in storitve, ampak
tudi za nove načine organiziranja in delovanja ter drugačno razumeva-
nje stvari in odnosov. Za nove ideje potrebujemo kreativnost. De Bono
(2006) poudarja, da kreativnost ni poseben talent, ki bi ga imeli samo
izbranci, ampak je veščina, ki se jo je možno naučiti, jo razvijati, vaditi in
uporabljati. Zato potrebujemo neobičajno oziroma lateralno razmišljanje
kot nujno dopolnitev logičnega, vertikalnega razmišljanja. Lateralno raz-
mišljanje se ukvarja s spreminjanjem ustaljenih vzorcev ter odnosa do in-
formacij in njihove uporabe. Glavni namen lateralnega razmišljanja je iz-
zivalna uporaba informacij in nato spodbijanje sprejetih konceptov (De
Bono 2006, 136). Še posebej učinkovito je pri generiranju novih idej in re-
ševanju problemov.
Inoviranje procesov je primeren način za transformiranje organiza-
cij in izboljševanje njihove uspešnosti (Davenport 1993, 299). Razlikova-
ti ga moramo od izboljševanja procesov. Če izboljševanje procesa pome-
ni postopno povečevanje uspešnosti in učinkovitosti obstoječega procesa,
pa inoviranje pomeni izvajanje aktivnosti na radikalno nov način. Da-
venport je razlike med izboljševanjem in inoviranjem procesov predstavil
na način, kot je prikazan v preglednici 4.
14 MIT je kratica za Massachusetts Institute of Technology.
