Page 73 - Novak, Rajko, in Aleksander Janeš. 2017. Merjenje zrelosti procesne usmerjenosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 73
Upravljanje in management poslovnih procesov 73
Kasneje drugi avtorji, predvsem Womack, Bicheno in Holweg (povz.
po Skalle in Hahn 2013, 14) dodajo še druge vrste izgub:
- izgube, povezane z učinkovito izdelavo napačnih izdelkov,
- neizkoriščen človeški kapital,
- čezmerne informacije in komunikacije,
- izgube naravnih virov in
- izgubljen delovni čas zaradi nujnega reševanja problemov oziro-
ma »gašenja požarov« (reaktivno delovanje).
Hines poudarja pomembnost 5 načel odpravljanja izgub (Hines idr.
2012, 4; Deblois in Lepantu 2016; Womack in Jones 2003):
1. opredelite vrednost z vidika kupca,
2. opredelite tok materiala in informacij,
3. izdelajte tok aktivnosti za ustvarjanje vrednosti,
4. proizvajajte na podlagi dejanske porabe kupca in
5. stremite k popolnosti.
Avtor opozarja, da je vitkost težje ohranjati kot vzpostaviti. Dejav-
niki, ki omogočajo ohranjanje vitkosti, so: strategija in uskladitev, vodi-
teljstvo, vedenje in angažiranost, management procesov ter tehnologija,
orodja in tehnike (Hines idr. 2012, 14).
Vitka šest sigma20
V sodobni praksi sta vitki pristop in šet sigma dve izmed najpriljubljenej-
ših metodologij, ki omogočata stalno izboljševanje tako v proizvodnih
kot v storitvenih dejavnostih, vključno z javnim sektorjem. Koristi vzpo-
redne uporabe obeh pristopov so navedene v številnih študijah primerov
s področja proizvodnje in storitev. V praksi se obravnavani metodologiji
vse pogosteje uporabljata skupaj. Šest sigma z zmanjševanjem variabilno-
sti in odpravljanjem napak izdelkov ter storitev povečuje predvsem uspeš-
nost in zadovoljstvo odjemalcev. Vitkost pa z odpravljanjem izgub, osre-
dotočanjem na aktivnosti z največjo dodano vrednostjo in skrajševanjem
časovnega cikla povečuje predvsem učinkovitost procesov. Sočasna in po-
vezana uporaba obeh metodologij torej povečuje uspešnost in učinkovi-
tost procesov, razvija njihovo odličnost, povečuje zadovoljstvo odjemal-
cev in omogoča rast organizacije (Skalle in Hahn 2013, 16; Womack in
Jones 1996, povz. po Bhat, Gijo in Jnanesh 2014).
Metodologiji povezuje tudi spoznanje, da se v praksi preprosto skoraj
ni mogoče ločeno ukvarjati samo s kakovostjo ali samo s hitrostjo. Potre-
20 Angl. Lean Six Sigma.
Kasneje drugi avtorji, predvsem Womack, Bicheno in Holweg (povz.
po Skalle in Hahn 2013, 14) dodajo še druge vrste izgub:
- izgube, povezane z učinkovito izdelavo napačnih izdelkov,
- neizkoriščen človeški kapital,
- čezmerne informacije in komunikacije,
- izgube naravnih virov in
- izgubljen delovni čas zaradi nujnega reševanja problemov oziro-
ma »gašenja požarov« (reaktivno delovanje).
Hines poudarja pomembnost 5 načel odpravljanja izgub (Hines idr.
2012, 4; Deblois in Lepantu 2016; Womack in Jones 2003):
1. opredelite vrednost z vidika kupca,
2. opredelite tok materiala in informacij,
3. izdelajte tok aktivnosti za ustvarjanje vrednosti,
4. proizvajajte na podlagi dejanske porabe kupca in
5. stremite k popolnosti.
Avtor opozarja, da je vitkost težje ohranjati kot vzpostaviti. Dejav-
niki, ki omogočajo ohranjanje vitkosti, so: strategija in uskladitev, vodi-
teljstvo, vedenje in angažiranost, management procesov ter tehnologija,
orodja in tehnike (Hines idr. 2012, 14).
Vitka šest sigma20
V sodobni praksi sta vitki pristop in šet sigma dve izmed najpriljubljenej-
ših metodologij, ki omogočata stalno izboljševanje tako v proizvodnih
kot v storitvenih dejavnostih, vključno z javnim sektorjem. Koristi vzpo-
redne uporabe obeh pristopov so navedene v številnih študijah primerov
s področja proizvodnje in storitev. V praksi se obravnavani metodologiji
vse pogosteje uporabljata skupaj. Šest sigma z zmanjševanjem variabilno-
sti in odpravljanjem napak izdelkov ter storitev povečuje predvsem uspeš-
nost in zadovoljstvo odjemalcev. Vitkost pa z odpravljanjem izgub, osre-
dotočanjem na aktivnosti z največjo dodano vrednostjo in skrajševanjem
časovnega cikla povečuje predvsem učinkovitost procesov. Sočasna in po-
vezana uporaba obeh metodologij torej povečuje uspešnost in učinkovi-
tost procesov, razvija njihovo odličnost, povečuje zadovoljstvo odjemal-
cev in omogoča rast organizacije (Skalle in Hahn 2013, 16; Womack in
Jones 1996, povz. po Bhat, Gijo in Jnanesh 2014).
Metodologiji povezuje tudi spoznanje, da se v praksi preprosto skoraj
ni mogoče ločeno ukvarjati samo s kakovostjo ali samo s hitrostjo. Potre-
20 Angl. Lean Six Sigma.
