Page 76 - Novak, Rajko, in Aleksander Janeš. 2017. Merjenje zrelosti procesne usmerjenosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 76
Merjenje zrelosti procesne usmerjenosti
tehnologije, kot je internet stvari (IoT)23, pozornost vodstev organizacij
od proizvodnje oziroma izvajanja storitev širijo na celoten življenjski ci-
kel izdelka ali storitve. Možnosti povezovanja velikega števila objektov in
stvari v samostojno delujoča omrežja prinašajo čisto nove storitve in pro-
cese. In prav tu postane inoviranje poslovnih procesov osrednji dejavnik
potrebnih transformacij poslovanja (Møller 2015, 27).
Razvoj interneta stvari je omogočil zbliževanje in povezovanje raz-
ličnih tehnologij, sistemov in storitev: brezžičnih tehnologij, mikroele-
ktromehanskih sistemov, mikrostoritev in interneta. To povezovanje
odpravlja pregrade med silosi operativnih in informacijskih tehnologij,
kar omogoča prenos nestrukturiranih strojno generiranih podatkov kot
osnovo za analiziranje, obvladovanje procesov, njihovo izboljševanje in
inoviranje (IoT Agenda 2016).
76 Široka uporabnost in priložnosti, ki jih prinašata tehnologiji mobil-
nosti in obdelav v oblaku, predstavljajo velik izziv za inoviranje storitev
in poslovnih procesov. Tehnologiji se lahko uporabljata samostojno, a
se v praksi pogosto uporabljata v povezavi. Obe sodita med transforma-
cijske tehnologije, saj odpirata in demokratizirata dostop do informacij
(Kemsley 2015, 52). Mobilnost je prevladujoč trend za razvijanje uporab-
niških aplikacij na številnih področjih, od npr. informacije o prihaja-
jočem avtobusu na postajališču do zdravniškega nadzora bolnika, ki je
v domači oskrbi. Informacije, shranjene v oblaku, pa omogočajo dosto-
pnost od praktično koder koli. Kemsley obravnava tudi vpliv konceptov
Big Data24 in poslovne analitike. Nove tehnologije pa spreminjajo tudi
naravo dela. Enostavna, rutinska dela so vse bolj avtomatizirana, med-
tem ko kompleksna opravila, ki so nepredvidljiva in vsebujejo tveganja,
ostajajo ljudem. Avtorica opozarja na razvoj socialnih poslovnih apli-
kacij, ki jih omogočajo nastajajoče nove strukture in procesi (Kemsley
2015, 52).
23 Internet stvari (angleško Internet of Things ali IoT) je sistem medsebojno povezanih računal-
niških naprav, mehanskih in digitalnih naprav, predmetov, živali ali ljudi, ki so opremljeni z eno-
ličnimi identifikatorji in omogočajo prenos podatkov prek omrežja brez interakcije človek -
človek ali človek - računalnik. V praksi že najdemo številne primere uporabe IoT v različnih pa-
nogah, npr. v zdravstvu, energetiki, logistiki, kmetijstvu in gradbeništvu (IoT Agenda 2016).
24 Poslovenjeno bi ta koncept lahko poimenovali velike količine podatkov ali velike zbirke podatk-
ov.
tehnologije, kot je internet stvari (IoT)23, pozornost vodstev organizacij
od proizvodnje oziroma izvajanja storitev širijo na celoten življenjski ci-
kel izdelka ali storitve. Možnosti povezovanja velikega števila objektov in
stvari v samostojno delujoča omrežja prinašajo čisto nove storitve in pro-
cese. In prav tu postane inoviranje poslovnih procesov osrednji dejavnik
potrebnih transformacij poslovanja (Møller 2015, 27).
Razvoj interneta stvari je omogočil zbliževanje in povezovanje raz-
ličnih tehnologij, sistemov in storitev: brezžičnih tehnologij, mikroele-
ktromehanskih sistemov, mikrostoritev in interneta. To povezovanje
odpravlja pregrade med silosi operativnih in informacijskih tehnologij,
kar omogoča prenos nestrukturiranih strojno generiranih podatkov kot
osnovo za analiziranje, obvladovanje procesov, njihovo izboljševanje in
inoviranje (IoT Agenda 2016).
76 Široka uporabnost in priložnosti, ki jih prinašata tehnologiji mobil-
nosti in obdelav v oblaku, predstavljajo velik izziv za inoviranje storitev
in poslovnih procesov. Tehnologiji se lahko uporabljata samostojno, a
se v praksi pogosto uporabljata v povezavi. Obe sodita med transforma-
cijske tehnologije, saj odpirata in demokratizirata dostop do informacij
(Kemsley 2015, 52). Mobilnost je prevladujoč trend za razvijanje uporab-
niških aplikacij na številnih področjih, od npr. informacije o prihaja-
jočem avtobusu na postajališču do zdravniškega nadzora bolnika, ki je
v domači oskrbi. Informacije, shranjene v oblaku, pa omogočajo dosto-
pnost od praktično koder koli. Kemsley obravnava tudi vpliv konceptov
Big Data24 in poslovne analitike. Nove tehnologije pa spreminjajo tudi
naravo dela. Enostavna, rutinska dela so vse bolj avtomatizirana, med-
tem ko kompleksna opravila, ki so nepredvidljiva in vsebujejo tveganja,
ostajajo ljudem. Avtorica opozarja na razvoj socialnih poslovnih apli-
kacij, ki jih omogočajo nastajajoče nove strukture in procesi (Kemsley
2015, 52).
23 Internet stvari (angleško Internet of Things ali IoT) je sistem medsebojno povezanih računal-
niških naprav, mehanskih in digitalnih naprav, predmetov, živali ali ljudi, ki so opremljeni z eno-
ličnimi identifikatorji in omogočajo prenos podatkov prek omrežja brez interakcije človek -
človek ali človek - računalnik. V praksi že najdemo številne primere uporabe IoT v različnih pa-
nogah, npr. v zdravstvu, energetiki, logistiki, kmetijstvu in gradbeništvu (IoT Agenda 2016).
24 Poslovenjeno bi ta koncept lahko poimenovali velike količine podatkov ali velike zbirke podatk-
ov.
