Page 125 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 125
Empirična raziskava 125
menljivk z minimalno izgubo informacij – torej iskanje in definiranje
novih dimenzij, za katere smo predvidevali, da poudarjajo prvotne spre-
menljivke. Združevanje in zmanjševanje števila spremenljivk smo doseg-
li s pomočjo eksplorativne faktorske analize. Podatke smo najprej anali-
zirali z eksplorativno faktorsko analizo ob pomoči programskega paketa
SPSS.
Veljavnost rezultatov eksplorativne faktorske analize ter vzroke za
konvergenco v odstopanjih med posameznimi spremenljivkami v razi-
skovalnem modelu smo nato preverili z uporabo konfirmativne faktorske
analize. Prehod z eksplorativne na konfirmativno analizo nam je omogo-
čil oblikovanje veliko bolj sistematičnih in celostnih stališč do razisko-
valnega problema. Hair, Black, Babin in Anderson (2010, str. 593–601)
navajajo, da je prednost metode SEM v zagotavljanju preglednosti, ko
imamo opraviti z več medsebojnimi odnosi sočasno. Na posamezne spre-
menljivke teoretičnega modela lahko gledamo kot na indikatorje, ki vpli-
vajo na zagotavljanje kakovosti ponudbe PGO in lojalnost gostov. Teo-
retični model smo zato preoblikovali v strukturni model enačb, kjer sta
zaznana kakovost in stopnja lojalnosti odvisni spremenljivki, ostale spre-
menljivke, ki izhajajo iz posameznih faz strukturnega modela, pa preuče-
vane – neodvisne spremenljivke. Ugotoviti smo želeli, kako posamezne
spremenljivke vplivajo na zaznavo kakovosti in zagotavljanje lojalnosti v
PGO. V raziskavi smo za strukturno modeliranje uporabili programski
paket LISREL.
Analiza podatkov in rezultati
Potek raziskave
Glavno vodilo pri raziskavi so bili zastavljeni raziskovalni cilji ter načrt
raziskave. V oktobru 2013 smo pričeli intenzivno obiskovati naključno
izbrane PGO v posamezni regiji. Pred vsakokratnim odhodom na teren
smo pripravili točno število vprašalnikov ter sestavili okvirni seznam na-
ključno izbranih PGO, ki smo jih tistega dne nameravali obiskati. Po-
lovico vseh anketiranj smo izvedli sami (nosilec raziskave), deloma pa je
anketiranje opravila skupina anketarjev. Pred izvedbo anketiranja so bili
anketarji podrobno seznanjeni z vsebino in namenom raziskave, vsak an-
ketar pa je izvedel še nekaj testnih anketiranj. Pomisleke in vprašanja smo
nato predebatirali, v času anketiranja pa jim je bil nosilec raziskave ves
čas na razpolago. Vsakemu od anketarjev je bil dodeljen naključno izbran
del vzorčnega načrta. Evidenco PGO je vodil nosilec raziskave, ki je nad-
ziral terensko delo, tako da se ni moglo zgoditi, da bi isti PGO v raziska-
vo vključili dvakrat. Pri izvedbi raziskave je prišlo do odstopanj glede na
menljivk z minimalno izgubo informacij – torej iskanje in definiranje
novih dimenzij, za katere smo predvidevali, da poudarjajo prvotne spre-
menljivke. Združevanje in zmanjševanje števila spremenljivk smo doseg-
li s pomočjo eksplorativne faktorske analize. Podatke smo najprej anali-
zirali z eksplorativno faktorsko analizo ob pomoči programskega paketa
SPSS.
Veljavnost rezultatov eksplorativne faktorske analize ter vzroke za
konvergenco v odstopanjih med posameznimi spremenljivkami v razi-
skovalnem modelu smo nato preverili z uporabo konfirmativne faktorske
analize. Prehod z eksplorativne na konfirmativno analizo nam je omogo-
čil oblikovanje veliko bolj sistematičnih in celostnih stališč do razisko-
valnega problema. Hair, Black, Babin in Anderson (2010, str. 593–601)
navajajo, da je prednost metode SEM v zagotavljanju preglednosti, ko
imamo opraviti z več medsebojnimi odnosi sočasno. Na posamezne spre-
menljivke teoretičnega modela lahko gledamo kot na indikatorje, ki vpli-
vajo na zagotavljanje kakovosti ponudbe PGO in lojalnost gostov. Teo-
retični model smo zato preoblikovali v strukturni model enačb, kjer sta
zaznana kakovost in stopnja lojalnosti odvisni spremenljivki, ostale spre-
menljivke, ki izhajajo iz posameznih faz strukturnega modela, pa preuče-
vane – neodvisne spremenljivke. Ugotoviti smo želeli, kako posamezne
spremenljivke vplivajo na zaznavo kakovosti in zagotavljanje lojalnosti v
PGO. V raziskavi smo za strukturno modeliranje uporabili programski
paket LISREL.
Analiza podatkov in rezultati
Potek raziskave
Glavno vodilo pri raziskavi so bili zastavljeni raziskovalni cilji ter načrt
raziskave. V oktobru 2013 smo pričeli intenzivno obiskovati naključno
izbrane PGO v posamezni regiji. Pred vsakokratnim odhodom na teren
smo pripravili točno število vprašalnikov ter sestavili okvirni seznam na-
ključno izbranih PGO, ki smo jih tistega dne nameravali obiskati. Po-
lovico vseh anketiranj smo izvedli sami (nosilec raziskave), deloma pa je
anketiranje opravila skupina anketarjev. Pred izvedbo anketiranja so bili
anketarji podrobno seznanjeni z vsebino in namenom raziskave, vsak an-
ketar pa je izvedel še nekaj testnih anketiranj. Pomisleke in vprašanja smo
nato predebatirali, v času anketiranja pa jim je bil nosilec raziskave ves
čas na razpolago. Vsakemu od anketarjev je bil dodeljen naključno izbran
del vzorčnega načrta. Evidenco PGO je vodil nosilec raziskave, ki je nad-
ziral terensko delo, tako da se ni moglo zgoditi, da bi isti PGO v raziska-
vo vključili dvakrat. Pri izvedbi raziskave je prišlo do odstopanj glede na
