Page 126 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 126
Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu
prvotni raziskovalni načrt, zato v nadaljevanju podrobneje pojasnjujemo
realizirana vzorca, ki zajemata vrnjene in v raziskavo vključene vprašal-
nike obeh preučevanih enot (A in B). V obdelavo smo vključili vse zbra-
ne vprašalnike vzorca A (skupno 207 vprašalnikov), saj med slednjimi ni
bilo nepopolno izpolnjenih vprašalnikov. Pri vprašalnikih, zbranih na
raziskovalnem vzorcu B, pa smo bili dodatno primorani iz vzorca izloči-
ti 6 (od skupno 2003 vprašalnikov), saj so bili le-ti izpolnjeni pomanjklji-
vo. Potek raziskave pri obeh vzorcih (Kukanja, 2015) podrobneje predsta-
vljamo v nadaljevanju.
Značilnosti raziskovalnega vzorca A
Pristopili smo do menedžerja PGO, predstavili raziskavo in zaprosili za
dovoljenje, da v PGO izvedemo anketiranje. Žal menedžerji niso izka-
126 zali pretiranega interesa za sodelovanje v raziskavi, saj jih je velika veči-
na sodelovanje zavrnila. Kljub temu, da je raziskava v celoti anonimna,
smo menedžerjem ponudili možnost povratnih informacij o kakovosti
ponudbe v njihovem PGO, s čimer smo jih poizkušali dodatno vzpod-
buditi k sodelovanju. Nezaiteresiranost menedžerjev se kaže tudi v neza-
nimanju za povratne informacije, saj se je za to možnost odločilo le de-
vet (2,7 %) menedžerjev. V primeru zavrnitve smo odšli do naslednjega
PGO enake vrste, saj je bil naš cilj doseči zastavljeni vzorec. Ime PGO,
kjer so zavrnili sodelovanje, smo zabeležili na evidenčni list. Ker je bilo
zavrnitev nepričakovano veliko, smo številčno ter časovno bistveno pre-
segli raziskovalni načrt, saj smo skupno obiskali kar 400 PGO. Glede na
odziv smo bili uspešni približno v vsakem drugem (1,93) PGO. Ker je slab
odziv pomenil tudi podaljšanje anketiranja, smo glede na prvotni načrt
in razpoložljiva sredstva terensko delo podaljšali za tri mesece in z anke-
tiranjem zaključili konec aprila 2014. Ugotavljamo, da realiziran vzorec
A (207 PGO) predstavlja 6,23-% pokritost populacije. Največji delež za-
jemajo okrepčevalnice (37,7 %), sledijo gostilne (34,8 %), v raziskavo pa je
bilo najmanj vključenih restavracij (27,5 %). Kljub odstopanjem od prvot-
no zastavljenega cilja menimo, da lahko na osnovi realiziranih vzorcev
preverimo postavljene hipoteze. Ker so v raziskavo vključeni obrati po-
razdeljeni po vsej državi, menimo, da realiziran vzorec A odseva stanje v
preučevani populaciji. V nadaljevanju predstavljamo ključne značilnosti
(opisno statistiko) vzorca A glede na splošne značilnosti PGO (število za-
poslenih, sedišč, leta obratovanja) ter menedžerjev (upravljalsko funkcijo
in demografske podatke), ki te PGO vodijo.
V raziskavo so bili vključeni obrati z različnim razpoložljivim števi-
lom sedišč, pri čemer jih je največ (45,4 %) razpolagalo z 100 do 200 se-
prvotni raziskovalni načrt, zato v nadaljevanju podrobneje pojasnjujemo
realizirana vzorca, ki zajemata vrnjene in v raziskavo vključene vprašal-
nike obeh preučevanih enot (A in B). V obdelavo smo vključili vse zbra-
ne vprašalnike vzorca A (skupno 207 vprašalnikov), saj med slednjimi ni
bilo nepopolno izpolnjenih vprašalnikov. Pri vprašalnikih, zbranih na
raziskovalnem vzorcu B, pa smo bili dodatno primorani iz vzorca izloči-
ti 6 (od skupno 2003 vprašalnikov), saj so bili le-ti izpolnjeni pomanjklji-
vo. Potek raziskave pri obeh vzorcih (Kukanja, 2015) podrobneje predsta-
vljamo v nadaljevanju.
Značilnosti raziskovalnega vzorca A
Pristopili smo do menedžerja PGO, predstavili raziskavo in zaprosili za
dovoljenje, da v PGO izvedemo anketiranje. Žal menedžerji niso izka-
126 zali pretiranega interesa za sodelovanje v raziskavi, saj jih je velika veči-
na sodelovanje zavrnila. Kljub temu, da je raziskava v celoti anonimna,
smo menedžerjem ponudili možnost povratnih informacij o kakovosti
ponudbe v njihovem PGO, s čimer smo jih poizkušali dodatno vzpod-
buditi k sodelovanju. Nezaiteresiranost menedžerjev se kaže tudi v neza-
nimanju za povratne informacije, saj se je za to možnost odločilo le de-
vet (2,7 %) menedžerjev. V primeru zavrnitve smo odšli do naslednjega
PGO enake vrste, saj je bil naš cilj doseči zastavljeni vzorec. Ime PGO,
kjer so zavrnili sodelovanje, smo zabeležili na evidenčni list. Ker je bilo
zavrnitev nepričakovano veliko, smo številčno ter časovno bistveno pre-
segli raziskovalni načrt, saj smo skupno obiskali kar 400 PGO. Glede na
odziv smo bili uspešni približno v vsakem drugem (1,93) PGO. Ker je slab
odziv pomenil tudi podaljšanje anketiranja, smo glede na prvotni načrt
in razpoložljiva sredstva terensko delo podaljšali za tri mesece in z anke-
tiranjem zaključili konec aprila 2014. Ugotavljamo, da realiziran vzorec
A (207 PGO) predstavlja 6,23-% pokritost populacije. Največji delež za-
jemajo okrepčevalnice (37,7 %), sledijo gostilne (34,8 %), v raziskavo pa je
bilo najmanj vključenih restavracij (27,5 %). Kljub odstopanjem od prvot-
no zastavljenega cilja menimo, da lahko na osnovi realiziranih vzorcev
preverimo postavljene hipoteze. Ker so v raziskavo vključeni obrati po-
razdeljeni po vsej državi, menimo, da realiziran vzorec A odseva stanje v
preučevani populaciji. V nadaljevanju predstavljamo ključne značilnosti
(opisno statistiko) vzorca A glede na splošne značilnosti PGO (število za-
poslenih, sedišč, leta obratovanja) ter menedžerjev (upravljalsko funkcijo
in demografske podatke), ki te PGO vodijo.
V raziskavo so bili vključeni obrati z različnim razpoložljivim števi-
lom sedišč, pri čemer jih je največ (45,4 %) razpolagalo z 100 do 200 se-
