Page 128 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 128
Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu
venskem prehrambnem gostinstvu nizka. Zanimiva je primerjava naših
ugotovitev z ugotovitvami Šuligoja (2009, str. 208), ki je preučeval zna-
čilnosti menedžerjev v slovenskem hotelirstvu. Avtor ugotavlja, da ima
večina hotelskih menedžerjev (41,3 %) višjo oz. visoko izobrazbo, primer-
java ostalih spremenljivk pa je zaradi razlik v metodologiji težka. Kljub
prevladujoči večini menedžerjev PGO z nižjo stopnjo izobrazbe ugota-
vljamo, da imajo le-ti relativno veliko delovnih izkušenj. Menedžerji opa-
zovanih PGO so imeli v povprečju 19,2 let delovnih izkušenj. Največji de-
lež (36,6 %) ima med 21 in 30 let delovnih izkušenj, sledijo menedžerji z
11 do 20 leti izkušenj (30,7 %), najmanjši delež (2 %) pa predstavljajo tisti,
ki majo več kot 40 let delovnih izkušenj v prehrambnem gostinstvu. De-
lež menedžerjev, ki imajo manj kot 10 let delovnih izkušenj, predstavlja
petino (20,5 %) preučevanega vzorca.
128
Značilnosti raziskovalnega vzorca B
Potek raziskave na vzorcu B je potekal vzporedno z vzorcem A, saj smo
bili za anketiranje gostov primorani pridobiti privoljenje menedžerja. Ob
obisku PGO smo anketo najprej izvedli z menedžerjem, nato pa še z go-
sti, ki so v obratu obedovali. Anketiranje gostov je največkrat potekalo za
mizo, v nekaterih primerih pa pred obratom ob odhodu gostov, saj neka-
teri menedžerji niso dovolili, da goste anketiramo (motimo) v jedilnici. V
primeru, da je bilo v PGO majhno število gostov, smo se v obrat glede na
priporočila menedžerja vrnili v času predvidene večje obiskanosti. Kljub
kasnejši vrniti pa v nekaterih PGO nismo uspeli zbrati deset gostov, saj
so bili določeni obrati izjemno slabo obiskani. V tem primeru smo me-
nedžerje vljudno naprosili, da gostom sami razdelijo ankete, le-te pa smo
kasneje izpolnjene prevzeli (na ta način smo podatke pridobili v enajstih
PGO). V raziskavo smo vključili le slovensko govoreče goste, vendar se je
izkazalo, da tudi gostje nimajo pretiranega interesa za prostovoljno sode-
lovanje v tovrstnih raziskavah. Gostom smo predstavili anketo in jih vlju-
dno zaprosili za sodelovanje. Z razumevanjem vprašanj gostje niso imeli
težav, saj smo v anketi uporabili preprost pogovorni jezik, v primeru neja-
snosti pa jim je pomoč nudil anketar. V raziskavo je bilo vključenih 1.998
gostov (v 207 PGO), pri čemer je njihova struktura (delež) po vrstah obra-
tov praktično enaka realiziranemu vzorcu obratov po vrstah (557 gostov
restavracij (27,8 %); 702 gostov gostiln (35,1 %); 739 gostov (36,9 %), ki so
obedovali v okrepčevalnicah). Kljub vztrajanju pri zastavljenem cilju (10
gostov v vsakem PGO) se nezainteresiranost menedžerjev posledično od-
raža tudi v številčno manjšem realiziranem vzorcu gostov, kar pri kumu-
lativnih podatkih znaša 60,33 % doseganja zastavljenega cilja. Kljub temu
venskem prehrambnem gostinstvu nizka. Zanimiva je primerjava naših
ugotovitev z ugotovitvami Šuligoja (2009, str. 208), ki je preučeval zna-
čilnosti menedžerjev v slovenskem hotelirstvu. Avtor ugotavlja, da ima
večina hotelskih menedžerjev (41,3 %) višjo oz. visoko izobrazbo, primer-
java ostalih spremenljivk pa je zaradi razlik v metodologiji težka. Kljub
prevladujoči večini menedžerjev PGO z nižjo stopnjo izobrazbe ugota-
vljamo, da imajo le-ti relativno veliko delovnih izkušenj. Menedžerji opa-
zovanih PGO so imeli v povprečju 19,2 let delovnih izkušenj. Največji de-
lež (36,6 %) ima med 21 in 30 let delovnih izkušenj, sledijo menedžerji z
11 do 20 leti izkušenj (30,7 %), najmanjši delež (2 %) pa predstavljajo tisti,
ki majo več kot 40 let delovnih izkušenj v prehrambnem gostinstvu. De-
lež menedžerjev, ki imajo manj kot 10 let delovnih izkušenj, predstavlja
petino (20,5 %) preučevanega vzorca.
128
Značilnosti raziskovalnega vzorca B
Potek raziskave na vzorcu B je potekal vzporedno z vzorcem A, saj smo
bili za anketiranje gostov primorani pridobiti privoljenje menedžerja. Ob
obisku PGO smo anketo najprej izvedli z menedžerjem, nato pa še z go-
sti, ki so v obratu obedovali. Anketiranje gostov je največkrat potekalo za
mizo, v nekaterih primerih pa pred obratom ob odhodu gostov, saj neka-
teri menedžerji niso dovolili, da goste anketiramo (motimo) v jedilnici. V
primeru, da je bilo v PGO majhno število gostov, smo se v obrat glede na
priporočila menedžerja vrnili v času predvidene večje obiskanosti. Kljub
kasnejši vrniti pa v nekaterih PGO nismo uspeli zbrati deset gostov, saj
so bili določeni obrati izjemno slabo obiskani. V tem primeru smo me-
nedžerje vljudno naprosili, da gostom sami razdelijo ankete, le-te pa smo
kasneje izpolnjene prevzeli (na ta način smo podatke pridobili v enajstih
PGO). V raziskavo smo vključili le slovensko govoreče goste, vendar se je
izkazalo, da tudi gostje nimajo pretiranega interesa za prostovoljno sode-
lovanje v tovrstnih raziskavah. Gostom smo predstavili anketo in jih vlju-
dno zaprosili za sodelovanje. Z razumevanjem vprašanj gostje niso imeli
težav, saj smo v anketi uporabili preprost pogovorni jezik, v primeru neja-
snosti pa jim je pomoč nudil anketar. V raziskavo je bilo vključenih 1.998
gostov (v 207 PGO), pri čemer je njihova struktura (delež) po vrstah obra-
tov praktično enaka realiziranemu vzorcu obratov po vrstah (557 gostov
restavracij (27,8 %); 702 gostov gostiln (35,1 %); 739 gostov (36,9 %), ki so
obedovali v okrepčevalnicah). Kljub vztrajanju pri zastavljenem cilju (10
gostov v vsakem PGO) se nezainteresiranost menedžerjev posledično od-
raža tudi v številčno manjšem realiziranem vzorcu gostov, kar pri kumu-
lativnih podatkih znaša 60,33 % doseganja zastavljenega cilja. Kljub temu
