Page 129 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 129
Empirična raziskava 129
menimo, da je bil odziv dober (1.998 gostov) in sa smo lahko na osnovi re-
aliziranega vzorca dosegli zastavljene raziskovalne cilje. V nadaljevanju je
predstavljena opisna statistika vzorca glede na demografske značilnosti
anketirancev (spol, starost, izobrazba) ter pogostost in namen obiska (psi-
hografska značilnost).
Gostje preučevanih restavracij in gostiln so dopolnili v povprečju 40
let, medtem ko so bili gostje v okrepčevalnicah v povprečju nekoliko mlaj-
ši (35,5 let). Največ anketirancev je bilo starih med 26 in 35 let (30,2 %),
najmanj pa je bilo starejših od 66 let (4,2 %). Delež gostov glede na spol je
bil približno izenačen (49,4 % moških in 50,6 % žensk). Največji delež go-
stov je zaključil enega od programov poklicnega oz. srednjega izobraževa-
nja (47,2 %), medtem ko je visoko izobrazbo pridobilo 41,5 % gostov. Med
preučevanimi gosti je bilo zgolj 14 % takšnih, ki so izbrani PGO obiska-
li prvič, medtem ko sta skoraj dve tretjini (65,3 %) izbrani PGO obiska-
li trikrat ali večkrat. Slednje nakazuje na dejstvo, da so preučevani gostje
večinoma povratniki in načeloma dobro poznajo ponudbo PGO, zaradi
česar lahko upravičeno predpostavljamo, da bodo njihovi odgovori vero-
dostojno izhodišče za nepristransko oceno kakovosti ponudbe. Poleg de-
mografskih podatkov smo v analizo vključili tudi namen obiska (kot psi-
hografsko spremenljivko). Iz podatkov izhaja, da je dobra polovica gostov
(53,9 %) izbrani PGO obiskala z namenom potešitve lakote in žeje oz. za-
dovoljitve fizioloških potreb. Potrebi po prehranjevanju sledi namen dru-
ženja (zadovoljitev socialnih potreb), ki je bil prisoten pri dobri četrtini
gostov (27,1 %), medtem ko so bili ostali nameni obiska nekoliko manj
prisotni (praznovanje 9,9 % in poslovno 5,2 %). Med posameznimi vrsta-
mi PGO sicer obstajajo statistično pomembne razlike v strukturi gostov
glede na namen obiska (α = 0,000), pri čemer pa so te zelo majhne (v re-
stavracijah in gostilnah je nekoliko več namena praznovanja, medtem ko
je v okrepčevalnicah nekoliko več namena druženja).
Rezultati
Rezultati raziskovalnega vzorca A
V okviru analize ocen kakovosti, ki so jih menedžerji dodelili svojim
PGO, so v nadaljevanju najprej predstavljene opisne statistike (Tabela 4)
za obravnavanih 7 sklopov vprašanj oz. dimenzij kakovosti. Ugotavlja-
mo, da so bili večinoma vsi dejavniki kakovosti ocenjeni relativno viso-
ko (povprečna srednja vrednost znaša 4,24). Med posameznimi dimenzi-
jami kakovosti je bila najvišje ocenjena dimenzija hrana (srednja vrednost
4,72), pri čemer kot najvišje ocenjen dejavnik izstopa neoporečnost hra-
ne (4,89), najnižje pa je bila ocenjena dimenzija tržno komuniciranje
menimo, da je bil odziv dober (1.998 gostov) in sa smo lahko na osnovi re-
aliziranega vzorca dosegli zastavljene raziskovalne cilje. V nadaljevanju je
predstavljena opisna statistika vzorca glede na demografske značilnosti
anketirancev (spol, starost, izobrazba) ter pogostost in namen obiska (psi-
hografska značilnost).
Gostje preučevanih restavracij in gostiln so dopolnili v povprečju 40
let, medtem ko so bili gostje v okrepčevalnicah v povprečju nekoliko mlaj-
ši (35,5 let). Največ anketirancev je bilo starih med 26 in 35 let (30,2 %),
najmanj pa je bilo starejših od 66 let (4,2 %). Delež gostov glede na spol je
bil približno izenačen (49,4 % moških in 50,6 % žensk). Največji delež go-
stov je zaključil enega od programov poklicnega oz. srednjega izobraževa-
nja (47,2 %), medtem ko je visoko izobrazbo pridobilo 41,5 % gostov. Med
preučevanimi gosti je bilo zgolj 14 % takšnih, ki so izbrani PGO obiska-
li prvič, medtem ko sta skoraj dve tretjini (65,3 %) izbrani PGO obiska-
li trikrat ali večkrat. Slednje nakazuje na dejstvo, da so preučevani gostje
večinoma povratniki in načeloma dobro poznajo ponudbo PGO, zaradi
česar lahko upravičeno predpostavljamo, da bodo njihovi odgovori vero-
dostojno izhodišče za nepristransko oceno kakovosti ponudbe. Poleg de-
mografskih podatkov smo v analizo vključili tudi namen obiska (kot psi-
hografsko spremenljivko). Iz podatkov izhaja, da je dobra polovica gostov
(53,9 %) izbrani PGO obiskala z namenom potešitve lakote in žeje oz. za-
dovoljitve fizioloških potreb. Potrebi po prehranjevanju sledi namen dru-
ženja (zadovoljitev socialnih potreb), ki je bil prisoten pri dobri četrtini
gostov (27,1 %), medtem ko so bili ostali nameni obiska nekoliko manj
prisotni (praznovanje 9,9 % in poslovno 5,2 %). Med posameznimi vrsta-
mi PGO sicer obstajajo statistično pomembne razlike v strukturi gostov
glede na namen obiska (α = 0,000), pri čemer pa so te zelo majhne (v re-
stavracijah in gostilnah je nekoliko več namena praznovanja, medtem ko
je v okrepčevalnicah nekoliko več namena druženja).
Rezultati
Rezultati raziskovalnega vzorca A
V okviru analize ocen kakovosti, ki so jih menedžerji dodelili svojim
PGO, so v nadaljevanju najprej predstavljene opisne statistike (Tabela 4)
za obravnavanih 7 sklopov vprašanj oz. dimenzij kakovosti. Ugotavlja-
mo, da so bili večinoma vsi dejavniki kakovosti ocenjeni relativno viso-
ko (povprečna srednja vrednost znaša 4,24). Med posameznimi dimenzi-
jami kakovosti je bila najvišje ocenjena dimenzija hrana (srednja vrednost
4,72), pri čemer kot najvišje ocenjen dejavnik izstopa neoporečnost hra-
ne (4,89), najnižje pa je bila ocenjena dimenzija tržno komuniciranje
