Page 136 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 136
Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu
čljive vrednosti (> 0,5), so zapisani z nagnjeno pisavo, s pokončno pisavo pa so zapisani dejav-
niki, ki so pomembni za interpretacijo skupnih faktorjev (dimenzij kakovosti).
Na podlagi matrik rotiranih faktorskih uteži, prikazanih v zgornji
tabeli, je razvidno, da so po mnenju menedžerjev PGO za doseganje ka-
kovosti najpomembnejši dejavniki, ki pripadajo sledečim dimenzijam ka-
kovosti trženjskega gostinskega proizvoda (drugo dimenzijo sestavljajo
dejavniki treh izrazito »menedžersko-trženjskih« oz. neproizvodnih di-
menzij kakovosti, zato smo jo poimenovali trženje): (1) osebju (33,04 %);
(2) trženju – trženjsko komuniciranje, tržne poti, cena (8,46 %); (3) hra-
ni (5,60 %).
Izmed identificiranih treh dimenzij kakovosti je na podlagi ocene ce-
lotne pojasnjene variance mogoče sklepati, da menedžerji daleč največ-
ji pomen pripisujejo osebju PGO (dejavnik, ki se nanaša na goste, je bil
136 iz modela izločen). Po njihovem mnenju je torej zagotavljanje kakovosti
v PGO v največji meri odvisno od osebja. Posebej zanimiva se nam zdi
ugotovitev, da je med ugotovljenimi (izpostavljenimi) tremi dimenzija-
mi kakovosti hrana na zadnjem mestu, kljub temu, da gre v osnovi za pre-
hrambne obrate. Hrana je po mnenju menedžerjev torej pomemba, a ne
najpomembnejša dimenzija kakovosti v PGO. Glede na predhodne ugo-
tovitve nas je v nadaljevanju posebej zanimalo, na kakšen način in kako
pogosto menedžerji spremljajo kakovost ter primernost ponudbe v svojih
obratih. Na osnovi teoretičnih spoznanj in ugotovitev, predstavljenih v
uvodnem delu naloge, smo v vprašalnik vključili deset načinov spremlja-
nja kakovosti v PGO, pogostost (intenziteto) posameznega načina pa smo
merili s petstopenjsko Likertovo lestvico (Tabela 8). Na osnovi rezultatov
raziskave smo izračunali povprečne ocene za posamezen način spremlja-
nja kakovosti. Glede na stopnjo pogostosti – rednosti uporabe posame-
znega načina smo jih razdelili po zaporedju od najpogosteje do najmanj
pogosto uporabljenega. Iz rezultatov, prikazanih v spodnji tabeli, je raz-
vidno, da menedžerji osebju (pogovorom s sodelavci) namenjajo največji
pomen za spremljanje kakovosti in primernosti ponudbe v PGO, najred-
keje pa se poslužujejo ocen zunanjih strokovnjakov. Ob tem so spodnji re-
zultati posebej zanimivi, saj na nek način potrjujejo (sovpadajo) rezulta-
te faktorske analize. Poleg tega, da menedžerji največji pomen pripisujejo
osebju, z njihovo pomočjo tudi najpogosteje spremljajo kakovost in pri-
mernost ponudbe v PGO (jih redno spremljajo in se z njimi pogovarjajo).
Zanimiva je ugotovitev, da se menedžerji zelo pogosto poslužujejo kvali-
tativnih metod spremljanja kakovosti (pogovori s sodelavci in gosti, opa-
zovanje gostov in strukture prodaje), medtem ko se kvantitativnih metod
poslužujejo redkeje.
čljive vrednosti (> 0,5), so zapisani z nagnjeno pisavo, s pokončno pisavo pa so zapisani dejav-
niki, ki so pomembni za interpretacijo skupnih faktorjev (dimenzij kakovosti).
Na podlagi matrik rotiranih faktorskih uteži, prikazanih v zgornji
tabeli, je razvidno, da so po mnenju menedžerjev PGO za doseganje ka-
kovosti najpomembnejši dejavniki, ki pripadajo sledečim dimenzijam ka-
kovosti trženjskega gostinskega proizvoda (drugo dimenzijo sestavljajo
dejavniki treh izrazito »menedžersko-trženjskih« oz. neproizvodnih di-
menzij kakovosti, zato smo jo poimenovali trženje): (1) osebju (33,04 %);
(2) trženju – trženjsko komuniciranje, tržne poti, cena (8,46 %); (3) hra-
ni (5,60 %).
Izmed identificiranih treh dimenzij kakovosti je na podlagi ocene ce-
lotne pojasnjene variance mogoče sklepati, da menedžerji daleč največ-
ji pomen pripisujejo osebju PGO (dejavnik, ki se nanaša na goste, je bil
136 iz modela izločen). Po njihovem mnenju je torej zagotavljanje kakovosti
v PGO v največji meri odvisno od osebja. Posebej zanimiva se nam zdi
ugotovitev, da je med ugotovljenimi (izpostavljenimi) tremi dimenzija-
mi kakovosti hrana na zadnjem mestu, kljub temu, da gre v osnovi za pre-
hrambne obrate. Hrana je po mnenju menedžerjev torej pomemba, a ne
najpomembnejša dimenzija kakovosti v PGO. Glede na predhodne ugo-
tovitve nas je v nadaljevanju posebej zanimalo, na kakšen način in kako
pogosto menedžerji spremljajo kakovost ter primernost ponudbe v svojih
obratih. Na osnovi teoretičnih spoznanj in ugotovitev, predstavljenih v
uvodnem delu naloge, smo v vprašalnik vključili deset načinov spremlja-
nja kakovosti v PGO, pogostost (intenziteto) posameznega načina pa smo
merili s petstopenjsko Likertovo lestvico (Tabela 8). Na osnovi rezultatov
raziskave smo izračunali povprečne ocene za posamezen način spremlja-
nja kakovosti. Glede na stopnjo pogostosti – rednosti uporabe posame-
znega načina smo jih razdelili po zaporedju od najpogosteje do najmanj
pogosto uporabljenega. Iz rezultatov, prikazanih v spodnji tabeli, je raz-
vidno, da menedžerji osebju (pogovorom s sodelavci) namenjajo največji
pomen za spremljanje kakovosti in primernosti ponudbe v PGO, najred-
keje pa se poslužujejo ocen zunanjih strokovnjakov. Ob tem so spodnji re-
zultati posebej zanimivi, saj na nek način potrjujejo (sovpadajo) rezulta-
te faktorske analize. Poleg tega, da menedžerji največji pomen pripisujejo
osebju, z njihovo pomočjo tudi najpogosteje spremljajo kakovost in pri-
mernost ponudbe v PGO (jih redno spremljajo in se z njimi pogovarjajo).
Zanimiva je ugotovitev, da se menedžerji zelo pogosto poslužujejo kvali-
tativnih metod spremljanja kakovosti (pogovori s sodelavci in gosti, opa-
zovanje gostov in strukture prodaje), medtem ko se kvantitativnih metod
poslužujejo redkeje.
