Page 149 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 149
Empirična raziskava 149
pričakovanj posameznih dimenzij kakovosti smo merili z razlikami med
ocenami menedžerjev in gostov na osnovi metode diskriminantne anali-
ze. Ta namreč omogoča, da: poiščemo značilnosti, ki v čim večji meri po-
jasnjujejo razlike med skupinami preučevanih enot; s pomočjo rezultatov
diskriminantne analize oz. funkcije razvrstimo preučevane enote v dve
ali več vnaprej znanih skupin. Ker med preučevanimi skupinami pogos-
to ni jasne meje (območje vrednosti za opazovano spremenljivko se za raz-
lične skupine prekriva), je pomembno izbrati dobro oz. pravilno metodo
uvrščanja. Slednje nam omogoča, da v čim večji meri umestimo preuče-
vane enote v pravilno skupino. Diskriminantna analiza se pogosto upo-
rablja za pojasnjevanje ugotovljenih razlik med skupinami v primerih, ko
ni mogoče jasno opredeliti vzročnih povezav med opazovanimi spremen-
ljivkami (Johnson in Wichern, 1998, str. 493). Večina metod diskrimi-
nantne analize predpostavlja, da so vzorci oz. skupine slučajno izbrani iz
populacije, za katero je značilna večrazsežna normalna porazdelitev enot
glede na opazovane spremenljivke. Fischerjeva diskriminantna analiza,
za razliko od večine metod, ne predpostavlja večrazsežne normalne po-
razdelitve, saj temelji na sledečih predpostavkah (Johnson in Wichern,
1998, str. 522): imamo vsaj dve skupini; v vsaki skupini sta vsaj dve enoti;
število spremenljivk je manjše od velikosti vzorca v razmerju n-2; nobe-
na spremenljivka ni linearna kombinacija ostalih spremenljivk; varianč-
no-kovariančna matrika je v vsaki populacijski skupini enaka. Zaradi asi-
metričnosti spremenljivk smo si za ugotavljanje razlik pomagali z metodo
Fischerjeve analize. Najprej smo pogledali, ali se poznavanje pričakovanj
gostov (razlike v ocenah menedžerjev in gostov) razlikuje po vrstah PGO.
Rezultati v Tabeli 15 kažejo, da se povprečni razkorak med oceno mene-
džerjev in gostov ne razlikuje po vrstah PGO, kar pomeni, da v poznava-
nju (oz. nepoznavanju) pričakovanj gostov ni razlik med različnimi vrsta-
mi PGO.
Tabela 15: Primerjava razlik med oceno kakovosti menedžerjev in gostov po izbranih vrstah
PGO
Diskriminantna funkcija Wilksova lambda c2 Stopnja pomembnosti
1 do 2 0,934 13,728 0,470
2 0,989 2,298 0,890
Opomba. Stopnja pomembnosti je za preizkusa obeh diskriminantnih funkcij višja od spre-
jemljive (0,01).
pričakovanj posameznih dimenzij kakovosti smo merili z razlikami med
ocenami menedžerjev in gostov na osnovi metode diskriminantne anali-
ze. Ta namreč omogoča, da: poiščemo značilnosti, ki v čim večji meri po-
jasnjujejo razlike med skupinami preučevanih enot; s pomočjo rezultatov
diskriminantne analize oz. funkcije razvrstimo preučevane enote v dve
ali več vnaprej znanih skupin. Ker med preučevanimi skupinami pogos-
to ni jasne meje (območje vrednosti za opazovano spremenljivko se za raz-
lične skupine prekriva), je pomembno izbrati dobro oz. pravilno metodo
uvrščanja. Slednje nam omogoča, da v čim večji meri umestimo preuče-
vane enote v pravilno skupino. Diskriminantna analiza se pogosto upo-
rablja za pojasnjevanje ugotovljenih razlik med skupinami v primerih, ko
ni mogoče jasno opredeliti vzročnih povezav med opazovanimi spremen-
ljivkami (Johnson in Wichern, 1998, str. 493). Večina metod diskrimi-
nantne analize predpostavlja, da so vzorci oz. skupine slučajno izbrani iz
populacije, za katero je značilna večrazsežna normalna porazdelitev enot
glede na opazovane spremenljivke. Fischerjeva diskriminantna analiza,
za razliko od večine metod, ne predpostavlja večrazsežne normalne po-
razdelitve, saj temelji na sledečih predpostavkah (Johnson in Wichern,
1998, str. 522): imamo vsaj dve skupini; v vsaki skupini sta vsaj dve enoti;
število spremenljivk je manjše od velikosti vzorca v razmerju n-2; nobe-
na spremenljivka ni linearna kombinacija ostalih spremenljivk; varianč-
no-kovariančna matrika je v vsaki populacijski skupini enaka. Zaradi asi-
metričnosti spremenljivk smo si za ugotavljanje razlik pomagali z metodo
Fischerjeve analize. Najprej smo pogledali, ali se poznavanje pričakovanj
gostov (razlike v ocenah menedžerjev in gostov) razlikuje po vrstah PGO.
Rezultati v Tabeli 15 kažejo, da se povprečni razkorak med oceno mene-
džerjev in gostov ne razlikuje po vrstah PGO, kar pomeni, da v poznava-
nju (oz. nepoznavanju) pričakovanj gostov ni razlik med različnimi vrsta-
mi PGO.
Tabela 15: Primerjava razlik med oceno kakovosti menedžerjev in gostov po izbranih vrstah
PGO
Diskriminantna funkcija Wilksova lambda c2 Stopnja pomembnosti
1 do 2 0,934 13,728 0,470
2 0,989 2,298 0,890
Opomba. Stopnja pomembnosti je za preizkusa obeh diskriminantnih funkcij višja od spre-
jemljive (0,01).
