Page 151 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 151
Empirična raziskava
Tabela 17: Strukturni koeficienti diskriminantne funkcije
Element kakovosti (raz- T-statistika Stopnja pomembnosti
lika med oceno menedžer- Korelacijski koeficient (dvostranski preizkus)
8,401
jev in gostov) –5,112 0,000
3,719 0,000
Cena 0,507 –2,464 0,000
–2,374 0,015
Hrana –0,337 1,566 0,018
Ljudje 0,252 –0,515 0,119
0,607
Fizični dokazi –0,17
Tržno komuniciranje –0,164
Procesi 0,109
Tržne poti –0,036
Pozitiven koeficient (cena in ljudje) pomeni, da je razkorak med oce- 151
no menedžerjev in gostov večji pri tistih menedžerjih, ki so v PGO zgolj
zaposleni kot menedžerji (lastniki menedžerji torej boljše poznajo priča-
kovanja gostov glede izbranih dimenzij kakovosti). Nasprotno pa nega-
tiven koeficient pomeni (hrana, fizični dokazi in tržno komuniciranje),
da je razkorak manjši. Največja razlika med lastniki menedžerji in me-
nedžerji se pojavlja pri poznavanju pričakovanj gostov o ceni. Tisti, ki so
menedžerji in lastniki hkrati, bistveno bolje poznajo pričakovanja gostov
o cenah kot pa tisti, ki so zgolj zaposleni kot menedžerji. Razlika med
lastniki menedžerji in menedžerji se izjemoma ne pojavlja le pri dimen-
zijah procesi in tržne poti (glej stopnjo pomembnosti). Kljub zaznanim
razlikam v poznavanju pričakovanj gostov pa velja ponovno izpostaviti,
da so le-te relativno majhne, saj je kanonični korelacijski koeficient ni-
zek (0,283). Kot zadnje nas je zanimalo, ali so razlike med ocenami me-
nedžerjev in gostov različne glede na pogostost vključevanja menedžerjev
v delovni proces. Rezultati, prikazani v spodnji tabeli, nazorno kažejo,
da se povprečni razkorak med oceno menedžerjev in gostov ne razlikuje
glede na pogostost vključenosti menedžerjev v operativni delovni proces.
Zaključimo lahko, da poznavanje pričakovanj gostov ni povezano s pri-
sotnostjo oz. pogostostjo vključevanja menedžerjev v operativni delovni
proces.
Tabela 17: Strukturni koeficienti diskriminantne funkcije
Element kakovosti (raz- T-statistika Stopnja pomembnosti
lika med oceno menedžer- Korelacijski koeficient (dvostranski preizkus)
8,401
jev in gostov) –5,112 0,000
3,719 0,000
Cena 0,507 –2,464 0,000
–2,374 0,015
Hrana –0,337 1,566 0,018
Ljudje 0,252 –0,515 0,119
0,607
Fizični dokazi –0,17
Tržno komuniciranje –0,164
Procesi 0,109
Tržne poti –0,036
Pozitiven koeficient (cena in ljudje) pomeni, da je razkorak med oce- 151
no menedžerjev in gostov večji pri tistih menedžerjih, ki so v PGO zgolj
zaposleni kot menedžerji (lastniki menedžerji torej boljše poznajo priča-
kovanja gostov glede izbranih dimenzij kakovosti). Nasprotno pa nega-
tiven koeficient pomeni (hrana, fizični dokazi in tržno komuniciranje),
da je razkorak manjši. Največja razlika med lastniki menedžerji in me-
nedžerji se pojavlja pri poznavanju pričakovanj gostov o ceni. Tisti, ki so
menedžerji in lastniki hkrati, bistveno bolje poznajo pričakovanja gostov
o cenah kot pa tisti, ki so zgolj zaposleni kot menedžerji. Razlika med
lastniki menedžerji in menedžerji se izjemoma ne pojavlja le pri dimen-
zijah procesi in tržne poti (glej stopnjo pomembnosti). Kljub zaznanim
razlikam v poznavanju pričakovanj gostov pa velja ponovno izpostaviti,
da so le-te relativno majhne, saj je kanonični korelacijski koeficient ni-
zek (0,283). Kot zadnje nas je zanimalo, ali so razlike med ocenami me-
nedžerjev in gostov različne glede na pogostost vključevanja menedžerjev
v delovni proces. Rezultati, prikazani v spodnji tabeli, nazorno kažejo,
da se povprečni razkorak med oceno menedžerjev in gostov ne razlikuje
glede na pogostost vključenosti menedžerjev v operativni delovni proces.
Zaključimo lahko, da poznavanje pričakovanj gostov ni povezano s pri-
sotnostjo oz. pogostostjo vključevanja menedžerjev v operativni delovni
proces.
