Page 157 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 157
Empirična raziskava
Na podlagi prikazanih ocen za opazovane dimenzije kakovosti po iz-
branih vrstah PGO v zgornji tabeli je razvidno, da so razlike med posa-
meznimi vrstami PGO v povprečju relativno majhne. To potrjujejo tudi
rezultati opravljene diskriminantne analize, s pomočjo katere smo anali-
zirali statistično pomembnost razlik med ocenami gostov po posameznih
dimenzij kakovosti med izbranimi vrstami PGO. Na podlagi rezultatov,
prikazanih v Tabeli 25, je namreč razvidno, da zgolj prva diskriminan-
tna funkcija statistično pomembno razlikuje obravnavane tri vrste PGO,
pri čemer je glede na relativno nizko vrednost kanoničnega korelacijskega
koeficienta (0,351) razvidno, da so razlike v opazovanih dimenzijah kako-
vosti med izbranimi vrstami PGO relativno majhne.
Tabela 25: Primerjava ocen kakovosti gostov po izbranih vrstah PGO
Kanonični ko- 157
relacijski koefi-
Diskriminantna Wilksova lamb- c2 Stopnja pomem- Lastna vrednost
bnosti cient
funkcija da 33,008
6,601
1 do 2 0,849 0,003 0,140 0,351
2 0,968
0,359 0,033 0,180
Na podlagi vrednosti centroidov, prikazanih v Tabeli 26, pri čemer
so relevantne zgolj ocene za statistično pomembno prvo diskriminantno
funkcijo, je razvidno, da lahko statistično pomembno razlikujemo ocene
kakovosti med restavracijami in gostilnami na eni strani ter okrepčeval-
nicami na drugi strani.
Tabela 26: Centroidi
Vrsta PGO Diskriminantna funkcija
Restavracija 1 2
Gostilna 0,450 -0,196
Okrepčevalnica 0,132 0,240
-0,451 -0,078
Na podlagi ocen koeficientov korelacije med vrednostjo prve diskri-
minantne funkcije in vrednostjo diskriminantnih spremenljivk je razvi-
dno (Tabela 27), da je ugotovljene statistično pomembne razlike med sku-
pino, ki jo sestavljajo restavracije in gostilne, ter skupino okrepčevalnice
mogoče v največji meri pripisati razlikam v ocenah kakovosti fizičnih do-
kazov, ki jim sledijo ocene kakovosti tržnega komuniciranja. Omenjeni
Na podlagi prikazanih ocen za opazovane dimenzije kakovosti po iz-
branih vrstah PGO v zgornji tabeli je razvidno, da so razlike med posa-
meznimi vrstami PGO v povprečju relativno majhne. To potrjujejo tudi
rezultati opravljene diskriminantne analize, s pomočjo katere smo anali-
zirali statistično pomembnost razlik med ocenami gostov po posameznih
dimenzij kakovosti med izbranimi vrstami PGO. Na podlagi rezultatov,
prikazanih v Tabeli 25, je namreč razvidno, da zgolj prva diskriminan-
tna funkcija statistično pomembno razlikuje obravnavane tri vrste PGO,
pri čemer je glede na relativno nizko vrednost kanoničnega korelacijskega
koeficienta (0,351) razvidno, da so razlike v opazovanih dimenzijah kako-
vosti med izbranimi vrstami PGO relativno majhne.
Tabela 25: Primerjava ocen kakovosti gostov po izbranih vrstah PGO
Kanonični ko- 157
relacijski koefi-
Diskriminantna Wilksova lamb- c2 Stopnja pomem- Lastna vrednost
bnosti cient
funkcija da 33,008
6,601
1 do 2 0,849 0,003 0,140 0,351
2 0,968
0,359 0,033 0,180
Na podlagi vrednosti centroidov, prikazanih v Tabeli 26, pri čemer
so relevantne zgolj ocene za statistično pomembno prvo diskriminantno
funkcijo, je razvidno, da lahko statistično pomembno razlikujemo ocene
kakovosti med restavracijami in gostilnami na eni strani ter okrepčeval-
nicami na drugi strani.
Tabela 26: Centroidi
Vrsta PGO Diskriminantna funkcija
Restavracija 1 2
Gostilna 0,450 -0,196
Okrepčevalnica 0,132 0,240
-0,451 -0,078
Na podlagi ocen koeficientov korelacije med vrednostjo prve diskri-
minantne funkcije in vrednostjo diskriminantnih spremenljivk je razvi-
dno (Tabela 27), da je ugotovljene statistično pomembne razlike med sku-
pino, ki jo sestavljajo restavracije in gostilne, ter skupino okrepčevalnice
mogoče v največji meri pripisati razlikam v ocenah kakovosti fizičnih do-
kazov, ki jim sledijo ocene kakovosti tržnega komuniciranja. Omenjeni
