Page 162 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 162
Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu
je na potrebo po nadaljnjem preučevanju specifičnosti zagotavljanja kako-
vosti v PGO.
Hipoteza H5
Peta hipoteza se nanaša na spremljanje ustreznosti ponudbe z vidika za-
gotavljanja njene kakovosti. S H5 želimo utemeljiti domnevo, da PGO,
ki redno spremljajo kakovost ponudbe, dosegajo višjo kakovost v primerja-
vi s tistimi PGO, ki kakovosti ponudbe ne spremljajo. Na osnovi predho-
dnih izračunov, ki se nanašajo na pogostost in načine spremljanja kako-
vosti, smo že ugotovili, da se menedžerji pri spremljanju kakovosti najbolj
zanašajo na pogovore s sodelavci in gosti ter načrtno opazujejo goste in gi-
banje strukture prodaje. Zastavljeno hipotezo smo deloma že preverili z
zgornjim regresijskim modelom. Na podlagi ocenjenega regresijskega mo-
162 dela ni bilo mogoče potrditi statistično pomembnega vpliva pogostosti
spremljanja kakovosti ponudbe na kakovost trženjskega gostinskega pro-
izvoda. Čeprav rezultati testiranj H4 delno že dokazujejo (vključena sta
le dejavnika prisotnost menedžerja in pogovori s sodelavci), da doseganje
višje kakovosti ni povezano s pogostostjo spremljanja kakovosti, posedo-
vanjem trženjskega načrta in z internimi standardi, nas je pri H5 posebej
zanimalo, ali je pogostost spremljanja kakovosti soodvisna od posedova-
nja lastnih internih standardov in trženjskega načrta. Kotler (2004) na-
mreč navaja, da je trženjski načrt nepogrešljiv pri izboljšavah trženjske-
ga spleta, zlasti pa je pomemben pri uvajanju, ukinjanju, spreminjanju
ali izboljševanju kakovosti ponudbe (prav tam, str. 115). Glede na naved-
be avtorja je potrebno uspešnost izvajanja trženjskega načrta redno spre-
mljati in slednjega po potrebi spreminjati – tudi v smislu zagotavljanja
kakovostne ponudbe. V nadaljevanju smo zato na osnovi izračunov žele-
li preveriti, ali je pogostost spremljanja kakovosti in primernosti ponud-
be povezana s posedovanjem trženjskega načrta. Na podlagi rezultatov
diskriminantne analize, prikazanih v spodnjih tabelah, je razvidno, da je
pogostost spremljanja kakovosti in primernosti ponudbe statistično po-
membno višja v tistih PGO, ki imajo pisno izdelan trženjski načrt, za raz-
liko od tistih PGO, ki trženjskega načrta nimajo izdelanega.
je na potrebo po nadaljnjem preučevanju specifičnosti zagotavljanja kako-
vosti v PGO.
Hipoteza H5
Peta hipoteza se nanaša na spremljanje ustreznosti ponudbe z vidika za-
gotavljanja njene kakovosti. S H5 želimo utemeljiti domnevo, da PGO,
ki redno spremljajo kakovost ponudbe, dosegajo višjo kakovost v primerja-
vi s tistimi PGO, ki kakovosti ponudbe ne spremljajo. Na osnovi predho-
dnih izračunov, ki se nanašajo na pogostost in načine spremljanja kako-
vosti, smo že ugotovili, da se menedžerji pri spremljanju kakovosti najbolj
zanašajo na pogovore s sodelavci in gosti ter načrtno opazujejo goste in gi-
banje strukture prodaje. Zastavljeno hipotezo smo deloma že preverili z
zgornjim regresijskim modelom. Na podlagi ocenjenega regresijskega mo-
162 dela ni bilo mogoče potrditi statistično pomembnega vpliva pogostosti
spremljanja kakovosti ponudbe na kakovost trženjskega gostinskega pro-
izvoda. Čeprav rezultati testiranj H4 delno že dokazujejo (vključena sta
le dejavnika prisotnost menedžerja in pogovori s sodelavci), da doseganje
višje kakovosti ni povezano s pogostostjo spremljanja kakovosti, posedo-
vanjem trženjskega načrta in z internimi standardi, nas je pri H5 posebej
zanimalo, ali je pogostost spremljanja kakovosti soodvisna od posedova-
nja lastnih internih standardov in trženjskega načrta. Kotler (2004) na-
mreč navaja, da je trženjski načrt nepogrešljiv pri izboljšavah trženjske-
ga spleta, zlasti pa je pomemben pri uvajanju, ukinjanju, spreminjanju
ali izboljševanju kakovosti ponudbe (prav tam, str. 115). Glede na naved-
be avtorja je potrebno uspešnost izvajanja trženjskega načrta redno spre-
mljati in slednjega po potrebi spreminjati – tudi v smislu zagotavljanja
kakovostne ponudbe. V nadaljevanju smo zato na osnovi izračunov žele-
li preveriti, ali je pogostost spremljanja kakovosti in primernosti ponud-
be povezana s posedovanjem trženjskega načrta. Na podlagi rezultatov
diskriminantne analize, prikazanih v spodnjih tabelah, je razvidno, da je
pogostost spremljanja kakovosti in primernosti ponudbe statistično po-
membno višja v tistih PGO, ki imajo pisno izdelan trženjski načrt, za raz-
liko od tistih PGO, ki trženjskega načrta nimajo izdelanega.
