Page 161 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 161
Empirična raziskava
Tabela 29: Analiza vpliva dejavnikov upravljanja na kakovost trženjskega gostinskega proi-
zvoda
Ocena parcialnega Ocena standard- Preskus neodvisnosti
regresijskega koefi- iziranega beta re-
Dejavniki upravljan- gresijskega koefi- T-statistika Stopnja pomem-
ja s kakovostjo cienta (bi) bnosti
cienta
Konstanta 3,644 - 20,561 0,000
-0,029
Interni standardi ka- 0,027 -0,042 – 0,572 0,568
kovosti
0,037 0,070 0,921 0,358
Pogostost spremljan-
ja operativnega de- 0,017 0,130 1,632 0,104 161
lovnega procesa 0,076
0,035 0,416 0,678
Udeleženost zapos- 1,516 0,131
lenih na strok. izo- 0,109
braževanju in uspos-
abljanju
Pogostost pogovor-
ov o kakovosti
Izdelan trženjs-
ki načrt
Čeprav smo s H4 želeli ugotoviti, ali ima standardizacija delovnih na-
log statistično značilen vpliv na kakovost, smo v regresijski model vklju-
čili širši nabor dejavnikov upravljanja s kakovostjo. Rezultati testiranj ka-
žejo, da nobeden od preučevanih dejavnikov upravljanja s kakovostjo v
PGO statistično značilno ne vpliva na doseganje višje kakovosti. Pred-
stavljeni regresijski model nam je omogočil poglobljeno analizo vpliva iz-
branih dejavnikov upravljanja s kakovostjo v PGO. Rezultati izračunov
nakazujejo, da standardizacija delovnih nalog ob dani vrednosti ostalih
dejavnikov ni statistično pomembna za doseganje višje kakovosti ponud-
be. Naše ugotovitve potrjujejo ugotovitve Šuligoja (2009) na področju
hotelirstva, kjer avtor ugotavlja, da standardi nimajo vpliva na kakovost
in uspešnost v slovenskem hotelirstvu. Pri tem velja izpostaviti, da smo
se naslonili na neposredno izraženo mnenje menedžerjev in posedovanja
standardov nismo neposredno fizično preverjali. Možnosti za tovrstni re-
zultat gre morebiti iskati tudi v pomanjkanju (odsotnosti) povratne zan-
ke (razkorak specifikacije) med izvajanjem standardizacije in dejansko
implementacijo gostovih pričakovanj v operativne standarde in posledič-
no v izvedbo – ponudbo PGO. Glede na predstavljene rezultate ugota-
vljamo, da z nobenim od preučevanih dejavnikov upravljanja s kakovostjo
ne moremo neposredno zagotavljati višje kakovosti ponudbe, kar nakazu-
Tabela 29: Analiza vpliva dejavnikov upravljanja na kakovost trženjskega gostinskega proi-
zvoda
Ocena parcialnega Ocena standard- Preskus neodvisnosti
regresijskega koefi- iziranega beta re-
Dejavniki upravljan- gresijskega koefi- T-statistika Stopnja pomem-
ja s kakovostjo cienta (bi) bnosti
cienta
Konstanta 3,644 - 20,561 0,000
-0,029
Interni standardi ka- 0,027 -0,042 – 0,572 0,568
kovosti
0,037 0,070 0,921 0,358
Pogostost spremljan-
ja operativnega de- 0,017 0,130 1,632 0,104 161
lovnega procesa 0,076
0,035 0,416 0,678
Udeleženost zapos- 1,516 0,131
lenih na strok. izo- 0,109
braževanju in uspos-
abljanju
Pogostost pogovor-
ov o kakovosti
Izdelan trženjs-
ki načrt
Čeprav smo s H4 želeli ugotoviti, ali ima standardizacija delovnih na-
log statistično značilen vpliv na kakovost, smo v regresijski model vklju-
čili širši nabor dejavnikov upravljanja s kakovostjo. Rezultati testiranj ka-
žejo, da nobeden od preučevanih dejavnikov upravljanja s kakovostjo v
PGO statistično značilno ne vpliva na doseganje višje kakovosti. Pred-
stavljeni regresijski model nam je omogočil poglobljeno analizo vpliva iz-
branih dejavnikov upravljanja s kakovostjo v PGO. Rezultati izračunov
nakazujejo, da standardizacija delovnih nalog ob dani vrednosti ostalih
dejavnikov ni statistično pomembna za doseganje višje kakovosti ponud-
be. Naše ugotovitve potrjujejo ugotovitve Šuligoja (2009) na področju
hotelirstva, kjer avtor ugotavlja, da standardi nimajo vpliva na kakovost
in uspešnost v slovenskem hotelirstvu. Pri tem velja izpostaviti, da smo
se naslonili na neposredno izraženo mnenje menedžerjev in posedovanja
standardov nismo neposredno fizično preverjali. Možnosti za tovrstni re-
zultat gre morebiti iskati tudi v pomanjkanju (odsotnosti) povratne zan-
ke (razkorak specifikacije) med izvajanjem standardizacije in dejansko
implementacijo gostovih pričakovanj v operativne standarde in posledič-
no v izvedbo – ponudbo PGO. Glede na predstavljene rezultate ugota-
vljamo, da z nobenim od preučevanih dejavnikov upravljanja s kakovostjo
ne moremo neposredno zagotavljati višje kakovosti ponudbe, kar nakazu-
