Page 45 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 45
Standardizacija v PGO 45
kumentov, vzpostavljanje usklajenih pravil in določil za ponavljajočo se
uporabo z namenom, da se doseže optimalna stopnja urejenosti na da-
nem področju. Menimo, da opredelitev SIST-a standardizacijo pojmuje
široko, saj poudarja timsko delo (v smislu usklajenosti), ponovljivost pro-
cesov (v smislu zagotavljanja kakovosti) in optimizacijo procesov (v smis-
lu racionalizacije), zato je povsem primerna tudi za področje prehramb-
nega gostinstva.
Skladno s predstavljenimi definicijami je v literaturi mogoče zaslediti
tudi številne definicije pojma standard. SIST (2013) navaja, da je standard
dokument, ki nastane s konsenzom in ga odobri priznani organ (v na-
šem primeru menedžment PGO), ki določi pravila, smernice, značilnos-
ti za posamezne dejavnosti, njihove rezultate ter je namenjen za občo in
večkratno uporabo. Skladno z definicijo SIST-a (2013) je cilj uvedbe stan-
dardov težnja po doseganju optimalne stopnje urejenosti (kakovosti) na
danem področju. Podobno ugotavljata tudi Avelini Holjevac (1998, str.
63) in Cerović (2003, str. 135), ki pravita, da so standardi in kakovost v bi-
stvu eno in isto. Po mnenju avtorjev standardi zagotavljajo in v pisni obli-
ki predstavljajo regulirano kakovost. Standard je skladno z definicijo av-
torjev popis značilnosti, ki jih proizvodi ali storitve morajo imeti.
Poleg številnih opredelitev pojma standard v strokovni in znanstve-
ni literaturi s področja storitvenih dejavnosti lahko zasledimo tudi po-
jem standardni delovni postopek, zato v nadaljevanju opredeljujemo
tudi slednjega. M. Uran in D. Conti (2006, str. 14) za standarde na po-
dročju storitev uporabljata termin standardni delovni postopek (v na-
daljevanju SDP). Avtorici SDP definirata kot skupino navodil ali kora-
kov, ki jim zaposleni sledijo z namenom učinkovitega in kakovostnega
opravljanja določenega dela. SDP je po njunih navedbah smiselno zapi-
sati za vsak delovni proces, in sicer zaradi: zagotavljanja pravilno opra-
vljenih storitev s čim manj napakami; zagotavljanja vedno enake ka-
kovosti storitev; nadzora nad zaposlenimi; treninga zaposlenih; širitve
podjetja na nove lokacije; morebitnih nakupov drugih podjetij, prevze-
mov ali združitev.
Na osnovi predstavljenih opredelitev za potrebe našega preučeva-
nja ter neodvisno od načina poimenovanja, standard ali SDP razumemo
kot dokument, ki predstavlja osnovo (temelj) za proces standardizacije v
PGO. V raziskavi zato v nadaljevanju uporabljamo izključno termin stan-
dard. Menimo, da je od poimenovanja veliko pomembnejši pomen, ki ga
imajo standardi z vidika zagotavljanja kakovosti v PGO. Pomen standar-
dov zato predstavljamo v nadaljevanju.
kumentov, vzpostavljanje usklajenih pravil in določil za ponavljajočo se
uporabo z namenom, da se doseže optimalna stopnja urejenosti na da-
nem področju. Menimo, da opredelitev SIST-a standardizacijo pojmuje
široko, saj poudarja timsko delo (v smislu usklajenosti), ponovljivost pro-
cesov (v smislu zagotavljanja kakovosti) in optimizacijo procesov (v smis-
lu racionalizacije), zato je povsem primerna tudi za področje prehramb-
nega gostinstva.
Skladno s predstavljenimi definicijami je v literaturi mogoče zaslediti
tudi številne definicije pojma standard. SIST (2013) navaja, da je standard
dokument, ki nastane s konsenzom in ga odobri priznani organ (v na-
šem primeru menedžment PGO), ki določi pravila, smernice, značilnos-
ti za posamezne dejavnosti, njihove rezultate ter je namenjen za občo in
večkratno uporabo. Skladno z definicijo SIST-a (2013) je cilj uvedbe stan-
dardov težnja po doseganju optimalne stopnje urejenosti (kakovosti) na
danem področju. Podobno ugotavljata tudi Avelini Holjevac (1998, str.
63) in Cerović (2003, str. 135), ki pravita, da so standardi in kakovost v bi-
stvu eno in isto. Po mnenju avtorjev standardi zagotavljajo in v pisni obli-
ki predstavljajo regulirano kakovost. Standard je skladno z definicijo av-
torjev popis značilnosti, ki jih proizvodi ali storitve morajo imeti.
Poleg številnih opredelitev pojma standard v strokovni in znanstve-
ni literaturi s področja storitvenih dejavnosti lahko zasledimo tudi po-
jem standardni delovni postopek, zato v nadaljevanju opredeljujemo
tudi slednjega. M. Uran in D. Conti (2006, str. 14) za standarde na po-
dročju storitev uporabljata termin standardni delovni postopek (v na-
daljevanju SDP). Avtorici SDP definirata kot skupino navodil ali kora-
kov, ki jim zaposleni sledijo z namenom učinkovitega in kakovostnega
opravljanja določenega dela. SDP je po njunih navedbah smiselno zapi-
sati za vsak delovni proces, in sicer zaradi: zagotavljanja pravilno opra-
vljenih storitev s čim manj napakami; zagotavljanja vedno enake ka-
kovosti storitev; nadzora nad zaposlenimi; treninga zaposlenih; širitve
podjetja na nove lokacije; morebitnih nakupov drugih podjetij, prevze-
mov ali združitev.
Na osnovi predstavljenih opredelitev za potrebe našega preučeva-
nja ter neodvisno od načina poimenovanja, standard ali SDP razumemo
kot dokument, ki predstavlja osnovo (temelj) za proces standardizacije v
PGO. V raziskavi zato v nadaljevanju uporabljamo izključno termin stan-
dard. Menimo, da je od poimenovanja veliko pomembnejši pomen, ki ga
imajo standardi z vidika zagotavljanja kakovosti v PGO. Pomen standar-
dov zato predstavljamo v nadaljevanju.
