Page 47 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 47
Standardizacija v PGO 47
sistem standardiziranih procesov, ki so vključeni (predpisani) z nacional-
no zakonodajo, kljub temu pa posameznim PGO dopušča nekaj prilago-
dljivosti.
Poleg standarda HACCP na področju slovenskega gostinstva tudi
klasifikacija in kategorizacija gostinskih obratov predstavljata nacional-
ni panožni standard. Pri klasifikaciji (delitvi obratov na različne vrste) in
kategorizaciji (delitvi obratov na različne nivoje kakovosti) se ugotavlja
skladnost značilnosti proizvoda ali storitve s postavljenimi – predpisani-
mi standardi kakovosti. Musil idr. (1992, str. 106) pravijo, da je značilnost
kakovosti značilnost, ki poudarja značilnosti nekega proizvoda/storitve.
Te značilnosti so lahko tehnološke, funkcionalne, estetske, ekonomske in
skupaj tvorijo celoto, ki jo avtorji imenujejo integralna kakovost. Tehno-
loške značilnosti se nanašajo na materialne značilnosti, medtem ko so os-
tale kategorije kakovosti pomembne predvsem pri uporabi (t. i. uporabne
značilnosti). Delitev je skladna s pristopom »skandinavske šole«, ki ka-
kovost storitev deli na tehnično in funkcionalno. Nacionalni standardi
primarno urejajo področje tehnične kakovosti. Osnovna standardizacija
v gostinstvu je v RS predpisana z Zakonom o gostinstvu (uradno prečiš-
čeno besedilo) (Ur. l. RS., št. 93/2007) (v nadaljevanju: ZGos – UPB2) in
dvema podzakonskima aktoma – pravilnikoma. Slednja sta:
– Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu stori-
tev za opravljanje gostinske dejavnosti (Ur. l. RS., št. 21/2014),
kjer so gostinski obrati razvrščeni glede na značilnosti (velikost,
funkcionalnost, minimalne tehnične pogoje) in minimalne sto-
ritve za vsako vrsto gostinskega obrata. Pravilnik klasificira tako
nastanitvene kot PGO (podrobneje ga predstavljamo v podpo-
glavju Zakonska ureditev gostinstva).
– Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Ur. l. RS., št.
62/2008 in Ur. l. RS., št. 72/2009) je edini gostinski, panož-
ni standard na področju kakovosti v RS, ki ureja kategorizaci-
jo nastanitvenih obratov, medtem ko kategorizacija PGO na ni-
voju države formalno ni urejena. Kategorizacija nastanitvenih
gostinskih obratov za posamezno vrsto nastanitvenega obrata
natančno opredeljuje, katere tehnične kriterije mora obrat izpol-
njevati, da lahko pridobi določeno kategorijo kakovosti (npr., ka-
tegorije so v hotelih označene z zvezdicami, pri preseganju mini-
malnih zahtev pa se jim v hotelih s štirimi ali petimi zvezdicami
lahko doda oznaka Superior).
sistem standardiziranih procesov, ki so vključeni (predpisani) z nacional-
no zakonodajo, kljub temu pa posameznim PGO dopušča nekaj prilago-
dljivosti.
Poleg standarda HACCP na področju slovenskega gostinstva tudi
klasifikacija in kategorizacija gostinskih obratov predstavljata nacional-
ni panožni standard. Pri klasifikaciji (delitvi obratov na različne vrste) in
kategorizaciji (delitvi obratov na različne nivoje kakovosti) se ugotavlja
skladnost značilnosti proizvoda ali storitve s postavljenimi – predpisani-
mi standardi kakovosti. Musil idr. (1992, str. 106) pravijo, da je značilnost
kakovosti značilnost, ki poudarja značilnosti nekega proizvoda/storitve.
Te značilnosti so lahko tehnološke, funkcionalne, estetske, ekonomske in
skupaj tvorijo celoto, ki jo avtorji imenujejo integralna kakovost. Tehno-
loške značilnosti se nanašajo na materialne značilnosti, medtem ko so os-
tale kategorije kakovosti pomembne predvsem pri uporabi (t. i. uporabne
značilnosti). Delitev je skladna s pristopom »skandinavske šole«, ki ka-
kovost storitev deli na tehnično in funkcionalno. Nacionalni standardi
primarno urejajo področje tehnične kakovosti. Osnovna standardizacija
v gostinstvu je v RS predpisana z Zakonom o gostinstvu (uradno prečiš-
čeno besedilo) (Ur. l. RS., št. 93/2007) (v nadaljevanju: ZGos – UPB2) in
dvema podzakonskima aktoma – pravilnikoma. Slednja sta:
– Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu stori-
tev za opravljanje gostinske dejavnosti (Ur. l. RS., št. 21/2014),
kjer so gostinski obrati razvrščeni glede na značilnosti (velikost,
funkcionalnost, minimalne tehnične pogoje) in minimalne sto-
ritve za vsako vrsto gostinskega obrata. Pravilnik klasificira tako
nastanitvene kot PGO (podrobneje ga predstavljamo v podpo-
glavju Zakonska ureditev gostinstva).
– Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Ur. l. RS., št.
62/2008 in Ur. l. RS., št. 72/2009) je edini gostinski, panož-
ni standard na področju kakovosti v RS, ki ureja kategorizaci-
jo nastanitvenih obratov, medtem ko kategorizacija PGO na ni-
voju države formalno ni urejena. Kategorizacija nastanitvenih
gostinskih obratov za posamezno vrsto nastanitvenega obrata
natančno opredeljuje, katere tehnične kriterije mora obrat izpol-
njevati, da lahko pridobi določeno kategorijo kakovosti (npr., ka-
tegorije so v hotelih označene z zvezdicami, pri preseganju mini-
malnih zahtev pa se jim v hotelih s štirimi ali petimi zvezdicami
lahko doda oznaka Superior).
