Page 60 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 60
Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu
60
Slika 1: Trženjski splet za storitve.
Vir: prirejeno po Jančič, 1990, str. 93.
Prednost trženjskega pristopa je predvsem v tem, da omogoča eno-
stavnejši pregled nad ponudbo, ki je usmerjena h gostom in zadovolje-
vanju njihovih potreb. Ponudnik (v našem primeru PGO) pa si na tak
način lažje zagotovi pogoje za uspešno in dolgoročno menjavo na trgu
(Brezovec in Nemec Rudež, 2009, str. 15; Sedmak, 2011, str. 32–33). Kot-
ler in Bes (2004, str. 31) navajata, da so elementi trženjskega spleta vidno
udejanjanje trženjske strategije podjetja, zato morajo biti skladni s stra-
tegijama operativnega segmentiranja (razčlenitve trga) in pozicioniranja
(prepoznavnosti na trgu). Sistematičen in kronološki pristop k razvoju
trženjskega odnosa med ponudnikom in gostom zagovarjajo tudi Cou-
sins idr. (2002, str. 37). Avtorji izpostavljajo, da trženjski odnos ni statičen
in enosmeren (transakcijski oz. prodajni), temveč je dinamičen, simultan,
organski, neskončen ter zajema vsa področja PGO. Cilj trženjskega od-
nosa je privabiti, zadržati in razvijati dolgoročne odnose z gosti (Kim,
Oh in Gregoire, 2006). Na uspešnost implementacije trženjskega pristopa
pomembno vplivajo sledeči organizacijski dejavniki: organizacijska kli-
ma; segmentacija; podatkovne baze; spremljanje potrošnje gostov; trženj-
sko komuniciranje; zaupanje v ponudnika; priznanje in nagrada za odnos
(Bowie in Buttle, 2004, str. 301–304). Kotler in Bes (2004, str. 31) govo-
rita o t. i. navpičnem trženju in skladnosti sestavin trženjskega spleta s tr-
ženjskim ali poslovnim načrtom podjetja. Kotler (2004, str. 115) navaja,
da je trženjski načrt (avtor ga imenuje tudi bojni načrt) eden najpomemb-
nejših rezultatov procesa trženja in predstavlja načrt za doseganje ciljev
60
Slika 1: Trženjski splet za storitve.
Vir: prirejeno po Jančič, 1990, str. 93.
Prednost trženjskega pristopa je predvsem v tem, da omogoča eno-
stavnejši pregled nad ponudbo, ki je usmerjena h gostom in zadovolje-
vanju njihovih potreb. Ponudnik (v našem primeru PGO) pa si na tak
način lažje zagotovi pogoje za uspešno in dolgoročno menjavo na trgu
(Brezovec in Nemec Rudež, 2009, str. 15; Sedmak, 2011, str. 32–33). Kot-
ler in Bes (2004, str. 31) navajata, da so elementi trženjskega spleta vidno
udejanjanje trženjske strategije podjetja, zato morajo biti skladni s stra-
tegijama operativnega segmentiranja (razčlenitve trga) in pozicioniranja
(prepoznavnosti na trgu). Sistematičen in kronološki pristop k razvoju
trženjskega odnosa med ponudnikom in gostom zagovarjajo tudi Cou-
sins idr. (2002, str. 37). Avtorji izpostavljajo, da trženjski odnos ni statičen
in enosmeren (transakcijski oz. prodajni), temveč je dinamičen, simultan,
organski, neskončen ter zajema vsa področja PGO. Cilj trženjskega od-
nosa je privabiti, zadržati in razvijati dolgoročne odnose z gosti (Kim,
Oh in Gregoire, 2006). Na uspešnost implementacije trženjskega pristopa
pomembno vplivajo sledeči organizacijski dejavniki: organizacijska kli-
ma; segmentacija; podatkovne baze; spremljanje potrošnje gostov; trženj-
sko komuniciranje; zaupanje v ponudnika; priznanje in nagrada za odnos
(Bowie in Buttle, 2004, str. 301–304). Kotler in Bes (2004, str. 31) govo-
rita o t. i. navpičnem trženju in skladnosti sestavin trženjskega spleta s tr-
ženjskim ali poslovnim načrtom podjetja. Kotler (2004, str. 115) navaja,
da je trženjski načrt (avtor ga imenuje tudi bojni načrt) eden najpomemb-
nejših rezultatov procesa trženja in predstavlja načrt za doseganje ciljev
