Page 63 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 63
Teoretična opredelitev ponudbe v PGO 63
Predstavitev dosedanjih raziskav s področja kakovosti v PGO
po dimenzijah trženjskega gostinskega proizvoda (7P)
Trženjska dimenzija kakovosti – proizvod
Proizvod (v ožjem pomenu besede – angl. product) predstavlja materialni
del proizvoda oz. tisto, kar Kotler (2004, str. 408) opredeli kot jedro pro-
izvoda (hrana in pijača) oz. jedro koncepta proizvoda (Cousins idr. 2002,
str. 13). Sedmak (2011, str. 33) jedro proizvoda razdeli na materialni del
(npr. vrsta in obseg ponudbe, velikost porcij, okusnost jedi, temperatura
hrane in pijače, ponudba specialitet, dodatna ponudba kot npr. biljard,
animacija, prodajna razstava slik itd.) in nematerialni del (tip in kakovo-
stna raven ter imidž PGO). Ker kategorizacije PGO v RS nimamo, se z
nematerialnimi značilnostmi v raziskavi ne ukvarjamo. Sedmak (2011,
str. 33–34) izpostavlja, da je proizvod praviloma bistvo ponudbe, vendar
je pomen te dimenzije lahko različen pri posameznih vrstah PGO, kar z
našo raziskavo tudi preverjamo. Pri tem se osredotočamo zgolj na ponud-
bo hrane, saj menimo, da je ponudba pijač z vidika kakovosti manj po-
membna, ker večinoma temelji na ponudbi tipskih pijač (alkoholnih, bre-
zalkoholnih, toplih napitkov). Na to nakazujejo tudi rezultati številnih
tujih raziskav (Clark in Wood, 1999; Kim, Ng in Kim, 2009; Mattila,
2001; Sulek in Hensley, 2004; Vanniarajan, 2009), ki so se pri preučeva-
nju kakovosti v PGO večinoma osredotočale le na kakovost hrane. Skla-
dno s cilji raziskave smo dejavnike, ki jih Sedmak (2011, str. 33) uvršča
pod dodatno ponudbo (npr. bilijard, animacija itd.), umestili v dimenzijo
trženjskega spleta – fizični dokazi.
Rezultati številnih tujih raziskav dokazujejo, da je hrana najpomemb-
nejša dimenzija kakovosti, ki vpliva na izbor PGO in zadovoljstvo gostov
(Clark in Wood, 1999; Mattila, 2001; Sulek in Hensley, 2004; Gupta,
McLaughlin in Gomez, 2007; Vanniarajan, 2009). Nekateri raziskoval-
ci (Abbas in Somayeh, 2011, str. 105) trdijo, da je ocena kakovosti hrane
pogojena s kupno močjo gostov. Hrana naj bi zato bila najpomembnejša
dimenzija kakovosti le na segmentu restavracij višjega cenovnega razre-
da, medtem ko naj na obisk obratov s hitro prehrano ne bi imela poseb-
nega vpliva. Da je kakovostna hrana najpomembnejša dimenzija kako-
vosti tudi temu segmentu gostov, dokažejo Kim, Ng in Kim (2009, str.
13–15). Pretirana osredotočenost na kakovost proizvoda pa se lahko iz-
kaže za »naivno«, saj številne raziskave dokazujejo, da hrana ni vedno
najpomembnejša dimenzija kakovosti. MacLaurin in MacLaurin (2000,
str. 75–80) tako ugotavljata, da je kakovostna hrana le ena izmed deve-
tih najpomembnejših dimenzij kakovosti tematskih restavracij v Singa-
purju. Podobno v raziskavi, ki vključuje segment luksuznih restavracij,
Predstavitev dosedanjih raziskav s področja kakovosti v PGO
po dimenzijah trženjskega gostinskega proizvoda (7P)
Trženjska dimenzija kakovosti – proizvod
Proizvod (v ožjem pomenu besede – angl. product) predstavlja materialni
del proizvoda oz. tisto, kar Kotler (2004, str. 408) opredeli kot jedro pro-
izvoda (hrana in pijača) oz. jedro koncepta proizvoda (Cousins idr. 2002,
str. 13). Sedmak (2011, str. 33) jedro proizvoda razdeli na materialni del
(npr. vrsta in obseg ponudbe, velikost porcij, okusnost jedi, temperatura
hrane in pijače, ponudba specialitet, dodatna ponudba kot npr. biljard,
animacija, prodajna razstava slik itd.) in nematerialni del (tip in kakovo-
stna raven ter imidž PGO). Ker kategorizacije PGO v RS nimamo, se z
nematerialnimi značilnostmi v raziskavi ne ukvarjamo. Sedmak (2011,
str. 33–34) izpostavlja, da je proizvod praviloma bistvo ponudbe, vendar
je pomen te dimenzije lahko različen pri posameznih vrstah PGO, kar z
našo raziskavo tudi preverjamo. Pri tem se osredotočamo zgolj na ponud-
bo hrane, saj menimo, da je ponudba pijač z vidika kakovosti manj po-
membna, ker večinoma temelji na ponudbi tipskih pijač (alkoholnih, bre-
zalkoholnih, toplih napitkov). Na to nakazujejo tudi rezultati številnih
tujih raziskav (Clark in Wood, 1999; Kim, Ng in Kim, 2009; Mattila,
2001; Sulek in Hensley, 2004; Vanniarajan, 2009), ki so se pri preučeva-
nju kakovosti v PGO večinoma osredotočale le na kakovost hrane. Skla-
dno s cilji raziskave smo dejavnike, ki jih Sedmak (2011, str. 33) uvršča
pod dodatno ponudbo (npr. bilijard, animacija itd.), umestili v dimenzijo
trženjskega spleta – fizični dokazi.
Rezultati številnih tujih raziskav dokazujejo, da je hrana najpomemb-
nejša dimenzija kakovosti, ki vpliva na izbor PGO in zadovoljstvo gostov
(Clark in Wood, 1999; Mattila, 2001; Sulek in Hensley, 2004; Gupta,
McLaughlin in Gomez, 2007; Vanniarajan, 2009). Nekateri raziskoval-
ci (Abbas in Somayeh, 2011, str. 105) trdijo, da je ocena kakovosti hrane
pogojena s kupno močjo gostov. Hrana naj bi zato bila najpomembnejša
dimenzija kakovosti le na segmentu restavracij višjega cenovnega razre-
da, medtem ko naj na obisk obratov s hitro prehrano ne bi imela poseb-
nega vpliva. Da je kakovostna hrana najpomembnejša dimenzija kako-
vosti tudi temu segmentu gostov, dokažejo Kim, Ng in Kim (2009, str.
13–15). Pretirana osredotočenost na kakovost proizvoda pa se lahko iz-
kaže za »naivno«, saj številne raziskave dokazujejo, da hrana ni vedno
najpomembnejša dimenzija kakovosti. MacLaurin in MacLaurin (2000,
str. 75–80) tako ugotavljata, da je kakovostna hrana le ena izmed deve-
tih najpomembnejših dimenzij kakovosti tematskih restavracij v Singa-
purju. Podobno v raziskavi, ki vključuje segment luksuznih restavracij,
