Page 38 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 38
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
menjavi idej, kar je osnova konferenc in poslovnih srečanj, stara toliko kot
človeštvo. Prvotna srečevanja ljudi iz poslovnih razlogov so bila namenje-
na ne le izmenjavi idej in znanja, temveč tudi trgovanju, in se v svojem bi-
stvu od srečanj moderne dobe pravzaprav ne razlikujejo prav veliko.
Razvoj potovanj iz poslovnih razlogov, ki predstavljajo osnovo mo-
dernega poslovnega turizma in kongresne dejavnosti, lahko strnemo v
šest obdobij (Swarbrooke in Horner 2001; Rogers 1998, Shone 1998; Da-
vidson in Rogers 2006).
Prvo obdobje predstavlja obdobje antike. Spiller (2002) tako iz-
postavlja dejstvo, da ostanki iz antične dobe pričajo o bogati človekovi
dejavnosti na področju izmenjave znanja in proizvodov ter ob bok Perziji
in stari Grčiji v ospredje postavlja stari Rim, kjer arheološki ostanki doka-
zujejo, da so se ljudje srečevali zaradi udeležbe v razpravah in menjave iz-
38 delkov. Prav staremu Rimu danes raziskovalci (Spiller 2002; Rogers 1998;
Shone 1998) pripisujejo ne zgolj začetkov dejavnosti, temveč tudi začet-
ke terminologije, ki na področju kongresne dejavnosti uporabljamo še da-
nes. Temeljni izraz konferenca izhaja iz latinskega »conferentia« oziro-
ma »conferre«, ki pomeni »združiti, zbrati«, ali izraza »congressus«, ki
pomeni »sestanek, srečanje, shod«, ali izraza »auditorium«, ki pomeni
»prostor za poslušalce« (Spiller 2002, 3; Fran 2015).
Drugo obdobje predstavlja čas v srednjem veku. Predvsem gre v tem
obdobju za združevanja verskih dostojanstvenikov, trgovcev in vojaških
predstavnikov, ki so potovali zaradi političnih ali ekonomskih dogovo-
rov (Swarbrooke in Horner 2001). Pomemben mejnik v razvoju poslov-
nih potovanj predstavljajo potovanja po svilni poti, ko se je Evropa odpr-
la proti Vzhodu in so se začela intenzivnejša ekonomska povezovanja med
enim in drugim območjem. Za razvoj poslovnih potovanj so pomembna
zato, ker so se zaradi precejšnje dolžine, ki so jo morali takrat prepotovati
popotniki, ob poti razvila posamezna postajališča in namestitve ter kas-
neje večja mesta. Prav razvoj mest je za razvoj kongresne dejavnosti klju-
čen (Swarbrooke in Horner 2001; Rogers 1998).
Pomemben mejnik v zgodovinskem razvoju predstavlja razvoj indu-
strije, saj je prav industrializacija srečevanju ljudi iz poslovnih razlogov
dala poseben zagon. Svoj prispevek k razvoju je v obdobju od leta 1750
do 1900 dal razvoj prevoznih sredstev, predvsem železnice, ki je pribli-
žala tudi bolj oddaljene kraje, hkrati pa je srečevanje iz poslovnih razlo-
gov zahteval razvoj industrije (Swarbrooke in Horner 2001; Ford 2008).
V tem času je značilen razvoj poslovnih potovanj in večjih srečanj pred-
vsem v Veliki Britaniji in Evropi. Shone (1998) navaja, da je bila poseb-
nost poslovnih srečanj v Britaniji v tem obdobju združevanje srečanj zara-
menjavi idej, kar je osnova konferenc in poslovnih srečanj, stara toliko kot
človeštvo. Prvotna srečevanja ljudi iz poslovnih razlogov so bila namenje-
na ne le izmenjavi idej in znanja, temveč tudi trgovanju, in se v svojem bi-
stvu od srečanj moderne dobe pravzaprav ne razlikujejo prav veliko.
Razvoj potovanj iz poslovnih razlogov, ki predstavljajo osnovo mo-
dernega poslovnega turizma in kongresne dejavnosti, lahko strnemo v
šest obdobij (Swarbrooke in Horner 2001; Rogers 1998, Shone 1998; Da-
vidson in Rogers 2006).
Prvo obdobje predstavlja obdobje antike. Spiller (2002) tako iz-
postavlja dejstvo, da ostanki iz antične dobe pričajo o bogati človekovi
dejavnosti na področju izmenjave znanja in proizvodov ter ob bok Perziji
in stari Grčiji v ospredje postavlja stari Rim, kjer arheološki ostanki doka-
zujejo, da so se ljudje srečevali zaradi udeležbe v razpravah in menjave iz-
38 delkov. Prav staremu Rimu danes raziskovalci (Spiller 2002; Rogers 1998;
Shone 1998) pripisujejo ne zgolj začetkov dejavnosti, temveč tudi začet-
ke terminologije, ki na področju kongresne dejavnosti uporabljamo še da-
nes. Temeljni izraz konferenca izhaja iz latinskega »conferentia« oziro-
ma »conferre«, ki pomeni »združiti, zbrati«, ali izraza »congressus«, ki
pomeni »sestanek, srečanje, shod«, ali izraza »auditorium«, ki pomeni
»prostor za poslušalce« (Spiller 2002, 3; Fran 2015).
Drugo obdobje predstavlja čas v srednjem veku. Predvsem gre v tem
obdobju za združevanja verskih dostojanstvenikov, trgovcev in vojaških
predstavnikov, ki so potovali zaradi političnih ali ekonomskih dogovo-
rov (Swarbrooke in Horner 2001). Pomemben mejnik v razvoju poslov-
nih potovanj predstavljajo potovanja po svilni poti, ko se je Evropa odpr-
la proti Vzhodu in so se začela intenzivnejša ekonomska povezovanja med
enim in drugim območjem. Za razvoj poslovnih potovanj so pomembna
zato, ker so se zaradi precejšnje dolžine, ki so jo morali takrat prepotovati
popotniki, ob poti razvila posamezna postajališča in namestitve ter kas-
neje večja mesta. Prav razvoj mest je za razvoj kongresne dejavnosti klju-
čen (Swarbrooke in Horner 2001; Rogers 1998).
Pomemben mejnik v zgodovinskem razvoju predstavlja razvoj indu-
strije, saj je prav industrializacija srečevanju ljudi iz poslovnih razlogov
dala poseben zagon. Svoj prispevek k razvoju je v obdobju od leta 1750
do 1900 dal razvoj prevoznih sredstev, predvsem železnice, ki je pribli-
žala tudi bolj oddaljene kraje, hkrati pa je srečevanje iz poslovnih razlo-
gov zahteval razvoj industrije (Swarbrooke in Horner 2001; Ford 2008).
V tem času je značilen razvoj poslovnih potovanj in večjih srečanj pred-
vsem v Veliki Britaniji in Evropi. Shone (1998) navaja, da je bila poseb-
nost poslovnih srečanj v Britaniji v tem obdobju združevanje srečanj zara-
