Page 39 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 39
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 39
di poslovnih in kulturnih razlogov, pogosto so srečanja potekala v večjih
gostiščih ob prometnicah, kasneje v bolje opremljenih hotelih in večjih
dvoranah, zgrajenih v letoviščih. Shone (1998) izpostavlja, da so v tem
času poseben prostor za konferenčna srečanja predstavljali univerzitetni
prostori kot prostori za izmenjavo znanstvenih dosežkov in idej, kar lah-
ko primerjamo z današnjimi znanstvenimi konferencami in srečanji. V
evropskem prostoru velja za začetnika organiziranih srečanj, ki niso bila
izključno prostočasne narave, kongres Sv. alianse, ki je potekal na Dunaju
od septembra 1814 do junija 1815, za katerega Rogers (2008) trdi, da velja
za enega največjih predhodnikov kongresov moderne dobe. Ob tem velja
omeniti, da je bila tudi Ljubljana gostiteljica enega izmed kongresov Sv.
alianse. Čeprav namen tega pregleda ni obširno pojasnjevanje zgodovine
poslovnih srečanj, pa je vendarle treba omeniti, da analiza zgodovinskih
pisnih virov o tem kongresu priča, da je bila Ljubljana leta 1821 kongres-
na prestolnica tedanje Evrope. Mesto je za skoraj pol leta obiskalo več kot
630 obiskovalcev, zaradi zasedanja kongresa pa je doživelo kar nekaj pre-
nov in okrepilo svoj mestni utrip. Delegacije pomembnih gostov so v te-
danjem času, ko hotelirska dejavnost še ni bila razvita, za bivanje najele
večje mestne hiše, zaradi kongresa je veliko domačinov dobilo zaposlitev
(Tavčar 2014). Čeprav gre za zgodovinski vir, je možno potegniti vzpore-
dnice z moderno kongresno dejavnostjo v Ljubljani, ki je v času od 60-ih
let prejšnjega stoletja omogočila nastanek precejšnjega števila kongresnih
zmogljivosti z različnimi vrstami prizorišč in nastanitev.
Industrializacija je ob prelomu 19. in 20. stoletja zlasti v Združenih
državah Amerike nakazala močnejšo potrebo po organizaciji poslovnih
srečanj, pri čemer Spiller (2002) poudarja, da se je ta odrazila v vse večjem
pojavu različnih profesionalnih združenj. Prav čas po letu 1900 je v ZDA
pripoznan kot obdobje razvoja specializiranih agencij za posredovanje pri
organizaciji poslovnih srečanj, kar se označuje kot začetek ustanavljanja
kongresnih uradov. Kot navajata Rogers (1998) in Ford (2008), je bil prvi
ustanovljen leta 1896 v Detroitu; temu so mu sledili Cleveland (1904),
Atlantic City (1908), Denver in St. Louis (1909) ter Lousville in Los An-
geles (1910). Swarbrooke in Horner (2001) omenjata, da je zaradi 2. sve-
tovne vojne razvoj kongresne dejavnosti v prvi polovici 20. stoletja pred-
vsem v Evropi nekoliko zastal.
Čas po letu 1950 velja za obdobje vzpona moderne kongresne dejav-
nosti, ko je bila potreba po poslovnih potovanjih in srečanjih vedno večja,
in sicer tako v zahodni Evropi kot Združenih državah Amerike. Kasne-
je, v 70-ih letih prejšnjega stoletja, se ta trend prenese še v Azijo, Avstrali-
jo, nekoliko kasneje tudi v Afriko. Za to obdobje sta poleg naraščanja šte-
di poslovnih in kulturnih razlogov, pogosto so srečanja potekala v večjih
gostiščih ob prometnicah, kasneje v bolje opremljenih hotelih in večjih
dvoranah, zgrajenih v letoviščih. Shone (1998) izpostavlja, da so v tem
času poseben prostor za konferenčna srečanja predstavljali univerzitetni
prostori kot prostori za izmenjavo znanstvenih dosežkov in idej, kar lah-
ko primerjamo z današnjimi znanstvenimi konferencami in srečanji. V
evropskem prostoru velja za začetnika organiziranih srečanj, ki niso bila
izključno prostočasne narave, kongres Sv. alianse, ki je potekal na Dunaju
od septembra 1814 do junija 1815, za katerega Rogers (2008) trdi, da velja
za enega največjih predhodnikov kongresov moderne dobe. Ob tem velja
omeniti, da je bila tudi Ljubljana gostiteljica enega izmed kongresov Sv.
alianse. Čeprav namen tega pregleda ni obširno pojasnjevanje zgodovine
poslovnih srečanj, pa je vendarle treba omeniti, da analiza zgodovinskih
pisnih virov o tem kongresu priča, da je bila Ljubljana leta 1821 kongres-
na prestolnica tedanje Evrope. Mesto je za skoraj pol leta obiskalo več kot
630 obiskovalcev, zaradi zasedanja kongresa pa je doživelo kar nekaj pre-
nov in okrepilo svoj mestni utrip. Delegacije pomembnih gostov so v te-
danjem času, ko hotelirska dejavnost še ni bila razvita, za bivanje najele
večje mestne hiše, zaradi kongresa je veliko domačinov dobilo zaposlitev
(Tavčar 2014). Čeprav gre za zgodovinski vir, je možno potegniti vzpore-
dnice z moderno kongresno dejavnostjo v Ljubljani, ki je v času od 60-ih
let prejšnjega stoletja omogočila nastanek precejšnjega števila kongresnih
zmogljivosti z različnimi vrstami prizorišč in nastanitev.
Industrializacija je ob prelomu 19. in 20. stoletja zlasti v Združenih
državah Amerike nakazala močnejšo potrebo po organizaciji poslovnih
srečanj, pri čemer Spiller (2002) poudarja, da se je ta odrazila v vse večjem
pojavu različnih profesionalnih združenj. Prav čas po letu 1900 je v ZDA
pripoznan kot obdobje razvoja specializiranih agencij za posredovanje pri
organizaciji poslovnih srečanj, kar se označuje kot začetek ustanavljanja
kongresnih uradov. Kot navajata Rogers (1998) in Ford (2008), je bil prvi
ustanovljen leta 1896 v Detroitu; temu so mu sledili Cleveland (1904),
Atlantic City (1908), Denver in St. Louis (1909) ter Lousville in Los An-
geles (1910). Swarbrooke in Horner (2001) omenjata, da je zaradi 2. sve-
tovne vojne razvoj kongresne dejavnosti v prvi polovici 20. stoletja pred-
vsem v Evropi nekoliko zastal.
Čas po letu 1950 velja za obdobje vzpona moderne kongresne dejav-
nosti, ko je bila potreba po poslovnih potovanjih in srečanjih vedno večja,
in sicer tako v zahodni Evropi kot Združenih državah Amerike. Kasne-
je, v 70-ih letih prejšnjega stoletja, se ta trend prenese še v Azijo, Avstrali-
jo, nekoliko kasneje tudi v Afriko. Za to obdobje sta poleg naraščanja šte-
