Page 42 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 42
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
v Ljubljani leta 1821, ki je trajal pet mesecev in imel 630 udeležencev (Zi-
danski 2005; Tavčar 2014). Raziskovalci (Rogers 1998 in 2008; Zidan-
ski 2005) dunajskemu kongresu pripisujejo vlogo prvega mednarodnega
kongresa sploh, predvsem zaradi organizacije in vsebine srečanja, saj je,
kot navaja Türk (2007), razvil lastno organizacijsko strukturo, primerlji-
vo z današnjimi večjimi kongresi mednarodnega značaja, predsedoval mu
je predsednik, imel je svoj sekretariat in delovne odbore ter začel s tradi-
cijo prirejanja rednih srečanj.
Za obdobje druge polovice 20. stoletja je značilen porast kongresnih
dejavnosti in različnih vrst kongresnih prireditev, pri čemer je treba ome-
niti, da je za to obdobje značilna visoka frekvenca kongresnih prireditev
z daljšim trajanjem in z običajno večjim številom udeležencev na posame-
zno srečanje, kot jih poznamo od začetka 21. stoletja dalje, ko se je trend
42 obrnil v povsem drugo smer.
Na osnovi pregleda zgodovinskega razvoja kongresne dejavnosti lah-
ko sklenemo, da so srečanja iz poslovnih razlogov stara toliko kot člo-
veštvo, spreminjala so se v odvisnosti od gospodarskega in tehnološkega
razvoja, ves čas pa izkazujejo veliko potrebo človeka po medsebojni iz-
menjavi idej, znanja in izkušenj ter težnjo, da srečanje prispeva nove do-
govore, znanje in izhodišča za nadaljnji razvoj, kar štejemo kot ključen
izid poslovnih srečanj in poslovnih potovanj. Ob tem se sprašujemo, ali
ni morda prav zaradi svoje specifičnosti poslovni turizem najstarejša ob-
lika turizma, saj so ljudje najprej začeli potovati zaradi nujnosti menjave
dobrin in znanja, medtem ko se kategorija prostega časa, ki je nujna sesta-
vina prostočasnega turizma, pojavi mnogo kasneje. Swarbrooke in Hor-
ner (2001) ugotavljata, da so ljudje že od nekdaj potovali zaradi trgovanja,
zato je mogoče poslovni turizem šteti kot eno najstarejših oblik turizma.
Organiziranost trga kongresne dejavnosti
Razumevanje kongresne dejavnosti se ne nanaša le na razumevanje termi-
nologije, temveč tudi na poznavanje delovanja in posebnosti kongresne-
ga trga, ki ima svoje značilnosti in jo narekujejo lastnosti različnih tržnih
segmentov na strani povpraševanja ter posebnosti v strukturi ponudbe, ki
jo delimo na več področij. Zato bomo v nadaljevanju predstavili posebno-
sti kongresnega trga tako na strani ponudbe kot na strani povpraševanja z
namenom njunega razlikovanja in razumevanja njunih lastnosti.
v Ljubljani leta 1821, ki je trajal pet mesecev in imel 630 udeležencev (Zi-
danski 2005; Tavčar 2014). Raziskovalci (Rogers 1998 in 2008; Zidan-
ski 2005) dunajskemu kongresu pripisujejo vlogo prvega mednarodnega
kongresa sploh, predvsem zaradi organizacije in vsebine srečanja, saj je,
kot navaja Türk (2007), razvil lastno organizacijsko strukturo, primerlji-
vo z današnjimi večjimi kongresi mednarodnega značaja, predsedoval mu
je predsednik, imel je svoj sekretariat in delovne odbore ter začel s tradi-
cijo prirejanja rednih srečanj.
Za obdobje druge polovice 20. stoletja je značilen porast kongresnih
dejavnosti in različnih vrst kongresnih prireditev, pri čemer je treba ome-
niti, da je za to obdobje značilna visoka frekvenca kongresnih prireditev
z daljšim trajanjem in z običajno večjim številom udeležencev na posame-
zno srečanje, kot jih poznamo od začetka 21. stoletja dalje, ko se je trend
42 obrnil v povsem drugo smer.
Na osnovi pregleda zgodovinskega razvoja kongresne dejavnosti lah-
ko sklenemo, da so srečanja iz poslovnih razlogov stara toliko kot člo-
veštvo, spreminjala so se v odvisnosti od gospodarskega in tehnološkega
razvoja, ves čas pa izkazujejo veliko potrebo človeka po medsebojni iz-
menjavi idej, znanja in izkušenj ter težnjo, da srečanje prispeva nove do-
govore, znanje in izhodišča za nadaljnji razvoj, kar štejemo kot ključen
izid poslovnih srečanj in poslovnih potovanj. Ob tem se sprašujemo, ali
ni morda prav zaradi svoje specifičnosti poslovni turizem najstarejša ob-
lika turizma, saj so ljudje najprej začeli potovati zaradi nujnosti menjave
dobrin in znanja, medtem ko se kategorija prostega časa, ki je nujna sesta-
vina prostočasnega turizma, pojavi mnogo kasneje. Swarbrooke in Hor-
ner (2001) ugotavljata, da so ljudje že od nekdaj potovali zaradi trgovanja,
zato je mogoče poslovni turizem šteti kot eno najstarejših oblik turizma.
Organiziranost trga kongresne dejavnosti
Razumevanje kongresne dejavnosti se ne nanaša le na razumevanje termi-
nologije, temveč tudi na poznavanje delovanja in posebnosti kongresne-
ga trga, ki ima svoje značilnosti in jo narekujejo lastnosti različnih tržnih
segmentov na strani povpraševanja ter posebnosti v strukturi ponudbe, ki
jo delimo na več področij. Zato bomo v nadaljevanju predstavili posebno-
sti kongresnega trga tako na strani ponudbe kot na strani povpraševanja z
namenom njunega razlikovanja in razumevanja njunih lastnosti.
