Page 43 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 43
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 43
Povpraševanje na kongresnem trgu
Povpraševanje na kongresnem trgu je dejavnost, ki jo v kongresni stro-
ki najprej razumemo kot dejavnost dajanja pobud za organizacijo sreča-
nja ali organizacijo komunikacije (Zidanski 2005) in zagotovo izhaja iz
osnovnega namena poslovnega srečanja, to je srečanja posameznikov za-
radi izmenjave mnenj, znanja in interesov. Pobudo dajejo različne vrste
organizacij, ki zaradi svojih lastnosti oblikujejo značaj povpraševanja in
mu dajejo različno dinamiko. Davidson in Rogers (2006) navajata, da so
organizacije ustvarjalci povpraševanja po konferencah, ki pobudo sproži-
jo zaradi potrebe po srečanju svojih članov ali zaposlenih na enem, dolo-
čenem mestu in v določenem času.
Organizacije – pobudnice za organizacijo srečanj
Organizacije, ki so pobudnice za organizacijo srečanj, v kongresni dejav-
nosti v osnovi delimo v štiri skupine (Rogers 1998; Swarbrooke in Horner
2001; Davidson in Rogers 2006); temeljno razlikovanje med njimi nasta-
ja zaradi lastništva in poslovne usmerjenosti. Običajno sta v praksi naj-
pogostejši dve skupini, in sicer so to združenja in podjetja ali korpora-
cije. Slednje sestavljajo podjetja in korporacije, od koder tudi izhaja ime
segmenta, oblikujejo pa trg korporativnih srečanj. Skupino združenj
predstavljajo profesionalna združenja ali zveze združenj, ki v svoji sredi-
ni združujejo posameznike podobnih profesionalnih usmeritev, običajno
na osnovi članstva v združenju. Med tema skupinama tudi obstajajo naj-
večje razlike v strukturi kongresnega povpraševanja. Poleg njiju poznamo
še skupino organizacij javnega in vladnega sektorja, kamor uvrščamo jav-
ne ustanove ter vladne in politične institucije ter skupino izobraževalnih,
verskih, socialnih in vojaških ustanov, ki so v praksi najpogosteje ozna-
čevane z akronimom SMERF (angl. social, military, educational, religi-
ous, fraternal institutions) (Davidson in Rogers 2006; Rogers 2008). Ro-
gers (2008) med pobudnike srečanj prišteva tudi skupino podjetniških
srečanj, ki jih na osnovi neke podjetniške ideje običajno organizirajo raz-
lične skupine (npr. izdajateljske hiše, akademski klubi in podobno). Sre-
čanja javnih ustanov, 'SMERF' in podjetniška srečanja lahko zaradi nji-
hovih skupnih lastnosti uvrstimo v skupino konferenc združenj. Rogers
in Davidson (2016) navajata, da so te organizacije večinoma neprofitno
usmerjene in zato v osnovi podobne združenjem.
V nadaljevanju podrobneje predstavljamo značilnosti vsake skupine,
s poudarkom na značilnostih profesionalnih združenj in skupine podje-
tij kot skupin, ki jima tako stroka kot znanost (Millar in Kerr 2009; Da-
Povpraševanje na kongresnem trgu
Povpraševanje na kongresnem trgu je dejavnost, ki jo v kongresni stro-
ki najprej razumemo kot dejavnost dajanja pobud za organizacijo sreča-
nja ali organizacijo komunikacije (Zidanski 2005) in zagotovo izhaja iz
osnovnega namena poslovnega srečanja, to je srečanja posameznikov za-
radi izmenjave mnenj, znanja in interesov. Pobudo dajejo različne vrste
organizacij, ki zaradi svojih lastnosti oblikujejo značaj povpraševanja in
mu dajejo različno dinamiko. Davidson in Rogers (2006) navajata, da so
organizacije ustvarjalci povpraševanja po konferencah, ki pobudo sproži-
jo zaradi potrebe po srečanju svojih članov ali zaposlenih na enem, dolo-
čenem mestu in v določenem času.
Organizacije – pobudnice za organizacijo srečanj
Organizacije, ki so pobudnice za organizacijo srečanj, v kongresni dejav-
nosti v osnovi delimo v štiri skupine (Rogers 1998; Swarbrooke in Horner
2001; Davidson in Rogers 2006); temeljno razlikovanje med njimi nasta-
ja zaradi lastništva in poslovne usmerjenosti. Običajno sta v praksi naj-
pogostejši dve skupini, in sicer so to združenja in podjetja ali korpora-
cije. Slednje sestavljajo podjetja in korporacije, od koder tudi izhaja ime
segmenta, oblikujejo pa trg korporativnih srečanj. Skupino združenj
predstavljajo profesionalna združenja ali zveze združenj, ki v svoji sredi-
ni združujejo posameznike podobnih profesionalnih usmeritev, običajno
na osnovi članstva v združenju. Med tema skupinama tudi obstajajo naj-
večje razlike v strukturi kongresnega povpraševanja. Poleg njiju poznamo
še skupino organizacij javnega in vladnega sektorja, kamor uvrščamo jav-
ne ustanove ter vladne in politične institucije ter skupino izobraževalnih,
verskih, socialnih in vojaških ustanov, ki so v praksi najpogosteje ozna-
čevane z akronimom SMERF (angl. social, military, educational, religi-
ous, fraternal institutions) (Davidson in Rogers 2006; Rogers 2008). Ro-
gers (2008) med pobudnike srečanj prišteva tudi skupino podjetniških
srečanj, ki jih na osnovi neke podjetniške ideje običajno organizirajo raz-
lične skupine (npr. izdajateljske hiše, akademski klubi in podobno). Sre-
čanja javnih ustanov, 'SMERF' in podjetniška srečanja lahko zaradi nji-
hovih skupnih lastnosti uvrstimo v skupino konferenc združenj. Rogers
in Davidson (2016) navajata, da so te organizacije večinoma neprofitno
usmerjene in zato v osnovi podobne združenjem.
V nadaljevanju podrobneje predstavljamo značilnosti vsake skupine,
s poudarkom na značilnostih profesionalnih združenj in skupine podje-
tij kot skupin, ki jima tako stroka kot znanost (Millar in Kerr 2009; Da-
