Page 47 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 47
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 47
ke kongresnih storitev in destinacijo, na kar opozarjata Davidson in Ro-
gers (2006).
Ponudba na kongresnem trgu
Na splošno lahko ponudbo na kongresnem trgu razumemo kot zagota-
vljanje storitev in dobrin v procesu načrtovanja, organizacije in izvedbe
poslovnega srečanja. Gre za kompleksen koncept, ki ga je mogoče obrav-
navati z različnih zornih kotov. Najpogosteje na ponudbo na kongresnem
trgu gledamo kot na ponudbo različnih kongresnih storitev, to je storitev,
ki so neposredno povezane z organizacijo konference (na primer ponudba
storitev prizorišča), ter storitev, ki so z njo le posredno povezane (na pri-
mer prevozne storitve). Ne glede na povezanost pa velja, da sta obe skupi-
ni storitev pomembni za uresničenje poslovnega srečanja v celoti.
V literaturi (Shone 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Davidson in
Rogers 2006; Rogers 2008; Davidson in Rogers 2016) je zaslediti obrav-
navo ponudbene strani kongresnega trga po konceptu opredeljevanja
ponudbe glede na ponudnike neposredno povezanih storitev ter na po-
nudnike posredno povezanih storitev. Še dlje gredo pri opredeljevanju na-
cionalne ekonomske študije s področja kongresne industrije (UNWTO
2006, CESTUR 2011; CIC 2011; Poland Meetings and Events Industry
Report 2014 2014), ki ponudbeno stran opredeljujejo z vidika vpletenosti
ali vloge deležnikov na kongresnem trgu, to je razmejitve na ponudbo in
povpraševanje z vidika pomanjkanja ali celo odsotnosti udeležbe oziroma
obiska poslovnega srečanja, kar pomeni, da na ponudbeno stran kongres-
nega trga uvrščajo tiste organizacije, ki skrbijo za organizacijo poslovnega
srečanja in vanj niso vpletene kot udeleženci poslovnega srečanja.
Swarbrooke in Horner (2001) med drugim delita kongresno ponud-
bo na obvezno, ki jo sestavljajo nujne storitve, na sektorsko ponudbo, ka-
mor spadajo storitve, vezane na točno določen segment v kongresni in-
dustriji (na primer na kongresne razstave), in na izbirne ali neobvezne
storitve, ki jih v poslovno srečanje vključimo po potrebi, na primer zaradi
želje po obogatitvi obveznih storitev.
Najširšo interpretacijo ponudbene strani kongresnega trga ponujata
Swarbrooke in Horner (2001), ki ponudbeno stran delita na štiri katego-
rije ponudnikov storitev, in sicer na organizatorje oziroma naročnike, na
ponudnike kongresnih storitev, na posrednike in specializirane kongres-
ne agencije ter na ponudnike drugih storitev.
V nadaljevanju bomo natančneje opredelili ponudbeno stran kon-
gresnega trga, pri čemer bomo največ pozornosti namenili ponudnikom,
ki so neposredno povezani z organizacijo poslovnega srečanja, predvsem
ke kongresnih storitev in destinacijo, na kar opozarjata Davidson in Ro-
gers (2006).
Ponudba na kongresnem trgu
Na splošno lahko ponudbo na kongresnem trgu razumemo kot zagota-
vljanje storitev in dobrin v procesu načrtovanja, organizacije in izvedbe
poslovnega srečanja. Gre za kompleksen koncept, ki ga je mogoče obrav-
navati z različnih zornih kotov. Najpogosteje na ponudbo na kongresnem
trgu gledamo kot na ponudbo različnih kongresnih storitev, to je storitev,
ki so neposredno povezane z organizacijo konference (na primer ponudba
storitev prizorišča), ter storitev, ki so z njo le posredno povezane (na pri-
mer prevozne storitve). Ne glede na povezanost pa velja, da sta obe skupi-
ni storitev pomembni za uresničenje poslovnega srečanja v celoti.
V literaturi (Shone 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Davidson in
Rogers 2006; Rogers 2008; Davidson in Rogers 2016) je zaslediti obrav-
navo ponudbene strani kongresnega trga po konceptu opredeljevanja
ponudbe glede na ponudnike neposredno povezanih storitev ter na po-
nudnike posredno povezanih storitev. Še dlje gredo pri opredeljevanju na-
cionalne ekonomske študije s področja kongresne industrije (UNWTO
2006, CESTUR 2011; CIC 2011; Poland Meetings and Events Industry
Report 2014 2014), ki ponudbeno stran opredeljujejo z vidika vpletenosti
ali vloge deležnikov na kongresnem trgu, to je razmejitve na ponudbo in
povpraševanje z vidika pomanjkanja ali celo odsotnosti udeležbe oziroma
obiska poslovnega srečanja, kar pomeni, da na ponudbeno stran kongres-
nega trga uvrščajo tiste organizacije, ki skrbijo za organizacijo poslovnega
srečanja in vanj niso vpletene kot udeleženci poslovnega srečanja.
Swarbrooke in Horner (2001) med drugim delita kongresno ponud-
bo na obvezno, ki jo sestavljajo nujne storitve, na sektorsko ponudbo, ka-
mor spadajo storitve, vezane na točno določen segment v kongresni in-
dustriji (na primer na kongresne razstave), in na izbirne ali neobvezne
storitve, ki jih v poslovno srečanje vključimo po potrebi, na primer zaradi
želje po obogatitvi obveznih storitev.
Najširšo interpretacijo ponudbene strani kongresnega trga ponujata
Swarbrooke in Horner (2001), ki ponudbeno stran delita na štiri katego-
rije ponudnikov storitev, in sicer na organizatorje oziroma naročnike, na
ponudnike kongresnih storitev, na posrednike in specializirane kongres-
ne agencije ter na ponudnike drugih storitev.
V nadaljevanju bomo natančneje opredelili ponudbeno stran kon-
gresnega trga, pri čemer bomo največ pozornosti namenili ponudnikom,
ki so neposredno povezani z organizacijo poslovnega srečanja, predvsem
