Page 45 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 45
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 45
spodarskih dejavnosti, kot so naftna industrija, medicina, farmacija, in-
formacijsko-komunikacijska tehnologija, avtomobilska industrija, fi-
nančne storitve, tobačna industrija in podobno, ki imajo na voljo obsežen
proračun za organizacijo in izvedbo srečanj, kar se izkazuje v obsegu na-
ročanja kongresnih storitev. Njihovo nasprotje so združenja, ki so razveja-
na na mnogih področjih človekovega delovanja, kot so: strokovna združe-
nja, trgovska združenja, akademska združenja, dobrodelne organizacije,
verske in politične organizacije, sindikati in drugo (Rogers 2008). V Slo-
veniji za združenje uporabljamo tudi izraza 'društvo' ali 'zveza'. Združe-
nja imajo zaradi večinoma neprofitnega delovanja strogo odmerjen obseg
sredstev za organizacijo in izvedbo srečanj, zato je udeležba najpogosteje
podvržena plačilu kotizacije, združenja pa se pogosto nagibajo k maksi-
miranju svojih prihodkov iz naslova organizacije srečanj, saj so ti prihod-
ki običajno namenjeni ne le pokrivanju stroškov organizacije, temveč tudi
delovanja združenja (Var, Cesario in Mauser 1985; Rogers 2008). Kot po-
udarjata Crouch in Weber (2002), je pomembna razlikovalna lastnost pri
združenjih tudi daljše trajanje srečanja in večje število udeležencev, kar se
pogosto izraža v dalj časa trajajočem procesu določanja destinacije, prizo-
rišča in kongresnih storitev, ki poteka po razpisnem postopku za zbira-
nje kandidatur posameznih destinacij.3 Rogers (2008) dodaja, da je razli-
kovalna lastnost mednarodnih združenj tudi rotacija držav gostiteljic, ki
poteka v tri- do štiriletnem ciklu, kar pomeni, da naj bi se vsako nasled-
nje srečanje odvijalo v drugi državi ali celo na drugem kontinentu in to se
izraža v precej drugačni geografski razpršenosti srečanj združenj za raz-
liko od korporativnega sektorja, kjer se po mnenju Croucha in K. Weber
(2002) pogosto ponavljajo ali celo ne menjujejo ustaljene destinacije. Ne-
kateri raziskovalci (Oppermann 1996a; Crouch in Weber 2002; Rogers
2008) poudarjajo, da na strukturo povpraševanja po kongresnih storitvah
vplivajo tudi preference glede izbire prizorišča, saj zaradi v povprečju več-
jega števila udeležencev na srečanje zahtevajo prizorišča z večjimi zmo-
gljivostmi. Običajno gre pri tem za izbiro večjih kongresnih hotelov ali
kongresnih centrov. Posebnost srečanj združenj je tudi možnost obiska
konference v spremstvu partnerja in/ali družine, kar se odraža v potrebi
po organizaciji spremljevalnega (ali družabnega) programa konference v
3 Predhodni proces izbire destinacije je kompleksen proces, ko se organizatorji/naročniki za des-
tinacijo v postopku kandidature odločijo za organizacijo kongresa. Ta traja dalj časa in se začne
tudi deset ali več let pred načrtovanim kongresom. Proces je običajen za večje oziroma zelo velike
kongrese z več sto ali tisoč udeleženci. V postopku kandidature običajno sodeluje kongresna des-
tinacija kot enoten ponudnik vseh storitev, ki jih organizator/naročnik pričakuje, in jo koordinira
kongresni urad (Getz 2004).
spodarskih dejavnosti, kot so naftna industrija, medicina, farmacija, in-
formacijsko-komunikacijska tehnologija, avtomobilska industrija, fi-
nančne storitve, tobačna industrija in podobno, ki imajo na voljo obsežen
proračun za organizacijo in izvedbo srečanj, kar se izkazuje v obsegu na-
ročanja kongresnih storitev. Njihovo nasprotje so združenja, ki so razveja-
na na mnogih področjih človekovega delovanja, kot so: strokovna združe-
nja, trgovska združenja, akademska združenja, dobrodelne organizacije,
verske in politične organizacije, sindikati in drugo (Rogers 2008). V Slo-
veniji za združenje uporabljamo tudi izraza 'društvo' ali 'zveza'. Združe-
nja imajo zaradi večinoma neprofitnega delovanja strogo odmerjen obseg
sredstev za organizacijo in izvedbo srečanj, zato je udeležba najpogosteje
podvržena plačilu kotizacije, združenja pa se pogosto nagibajo k maksi-
miranju svojih prihodkov iz naslova organizacije srečanj, saj so ti prihod-
ki običajno namenjeni ne le pokrivanju stroškov organizacije, temveč tudi
delovanja združenja (Var, Cesario in Mauser 1985; Rogers 2008). Kot po-
udarjata Crouch in Weber (2002), je pomembna razlikovalna lastnost pri
združenjih tudi daljše trajanje srečanja in večje število udeležencev, kar se
pogosto izraža v dalj časa trajajočem procesu določanja destinacije, prizo-
rišča in kongresnih storitev, ki poteka po razpisnem postopku za zbira-
nje kandidatur posameznih destinacij.3 Rogers (2008) dodaja, da je razli-
kovalna lastnost mednarodnih združenj tudi rotacija držav gostiteljic, ki
poteka v tri- do štiriletnem ciklu, kar pomeni, da naj bi se vsako nasled-
nje srečanje odvijalo v drugi državi ali celo na drugem kontinentu in to se
izraža v precej drugačni geografski razpršenosti srečanj združenj za raz-
liko od korporativnega sektorja, kjer se po mnenju Croucha in K. Weber
(2002) pogosto ponavljajo ali celo ne menjujejo ustaljene destinacije. Ne-
kateri raziskovalci (Oppermann 1996a; Crouch in Weber 2002; Rogers
2008) poudarjajo, da na strukturo povpraševanja po kongresnih storitvah
vplivajo tudi preference glede izbire prizorišča, saj zaradi v povprečju več-
jega števila udeležencev na srečanje zahtevajo prizorišča z večjimi zmo-
gljivostmi. Običajno gre pri tem za izbiro večjih kongresnih hotelov ali
kongresnih centrov. Posebnost srečanj združenj je tudi možnost obiska
konference v spremstvu partnerja in/ali družine, kar se odraža v potrebi
po organizaciji spremljevalnega (ali družabnega) programa konference v
3 Predhodni proces izbire destinacije je kompleksen proces, ko se organizatorji/naročniki za des-
tinacijo v postopku kandidature odločijo za organizacijo kongresa. Ta traja dalj časa in se začne
tudi deset ali več let pred načrtovanim kongresom. Proces je običajen za večje oziroma zelo velike
kongrese z več sto ali tisoč udeleženci. V postopku kandidature običajno sodeluje kongresna des-
tinacija kot enoten ponudnik vseh storitev, ki jih organizator/naročnik pričakuje, in jo koordinira
kongresni urad (Getz 2004).
