Page 48 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 48
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
kongresnim prizoriščem, saj so ti, kot trdita Davidson in Rogers (2006),
zaradi zagotavljanja lokacije/prostora za izvedbo poslovnega srečanja v
kongresni industriji temeljnega pomena.
Organizatorji/naročniki kongresnih storitev
Organizatorji oziroma naročniki kongresnih storitev na kongresnem
trgu igrajo vlogo pobudnika za organizacijo poslovnih srečanj, zato so v
literaturi večinoma uvrščeni na stran povpraševanja, čeprav velja opozori-
ti, da jih Swarbrooke in Horner (2001) umeščata na ponudbeno stran kot
tiste, ki skupaj s ponudniki drugih kongresnih storitev poskrbijo za po-
nudbo poslovnega srečanja na kongresnem trgu. Podobno vlogo organi-
zatorjev/naročnikov kongresnih storitev tolmačijo strokovne organizaci-
je in ekonomske študije (UNWTO 2006; CESTUR 2011; CIC 2011), ki
48 jih v svojih priporočilih uvrščajo na stran ponudbe kot gostiteljske orga-
nizacije ali kot organizatorje srečanj. Posebnosti organizatorjev oziroma
naročnikov z vidika ločevanja na posamezne skupine so glede na njihovo
organiziranost predstavljene v prejšnjem poglavju.
Posredniki in specializirane kongresne agencije
Vezni člen med ponudbo in povpraševanjem po kongresnih storitvah na
destinaciji predstavlja skupina posebej usposobljenih agencij, ki jih ime-
nujemo posredniki (angl. intermediaries) in so specializirane za posre-
dovanje med organizatorji oziroma naročniki in ponudniki kongres-
nih storitev. Podobno kot organizatorje jih je po mnenju Rogersa (2008)
moč razumeti kot ponudnike in povpraševalce, saj na kongresni desti-
naciji pogosto prevzemajo vlogo naročnika kongresnih storitev. Vendar
Swarbrooke in Horner (2001) trdita, da v resnici tudi posrednike štejemo
med ponudnike storitev na kongresni destinaciji, saj je njihovo delovanje
usmerjeno v to, da tako kongresno destinacijo kot srečanje obiščejo na-
ročniki in udeleženci v čim večjem številu.
Njihova dvojna narava se v resnici kaže bolj v tem, za koga delujejo na
kongresnem trgu. Davidson in Rogers (2006) tako posrednike in specia-
lizirane kongresne agencije ločujeta na dve skupini, in sicer:
− na posrednike, ki pri pripravi in izvedbi poslovnega srečanja de-
lujejo za interese organizatorjev/naročnikov; razlikujejo se glede
na vrsto storitev, ki jih ponujajo; ter
− na posrednike, ki delujejo za interese ponudnikov kongresnih
storitev na destinaciji.
kongresnim prizoriščem, saj so ti, kot trdita Davidson in Rogers (2006),
zaradi zagotavljanja lokacije/prostora za izvedbo poslovnega srečanja v
kongresni industriji temeljnega pomena.
Organizatorji/naročniki kongresnih storitev
Organizatorji oziroma naročniki kongresnih storitev na kongresnem
trgu igrajo vlogo pobudnika za organizacijo poslovnih srečanj, zato so v
literaturi večinoma uvrščeni na stran povpraševanja, čeprav velja opozori-
ti, da jih Swarbrooke in Horner (2001) umeščata na ponudbeno stran kot
tiste, ki skupaj s ponudniki drugih kongresnih storitev poskrbijo za po-
nudbo poslovnega srečanja na kongresnem trgu. Podobno vlogo organi-
zatorjev/naročnikov kongresnih storitev tolmačijo strokovne organizaci-
je in ekonomske študije (UNWTO 2006; CESTUR 2011; CIC 2011), ki
48 jih v svojih priporočilih uvrščajo na stran ponudbe kot gostiteljske orga-
nizacije ali kot organizatorje srečanj. Posebnosti organizatorjev oziroma
naročnikov z vidika ločevanja na posamezne skupine so glede na njihovo
organiziranost predstavljene v prejšnjem poglavju.
Posredniki in specializirane kongresne agencije
Vezni člen med ponudbo in povpraševanjem po kongresnih storitvah na
destinaciji predstavlja skupina posebej usposobljenih agencij, ki jih ime-
nujemo posredniki (angl. intermediaries) in so specializirane za posre-
dovanje med organizatorji oziroma naročniki in ponudniki kongres-
nih storitev. Podobno kot organizatorje jih je po mnenju Rogersa (2008)
moč razumeti kot ponudnike in povpraševalce, saj na kongresni desti-
naciji pogosto prevzemajo vlogo naročnika kongresnih storitev. Vendar
Swarbrooke in Horner (2001) trdita, da v resnici tudi posrednike štejemo
med ponudnike storitev na kongresni destinaciji, saj je njihovo delovanje
usmerjeno v to, da tako kongresno destinacijo kot srečanje obiščejo na-
ročniki in udeleženci v čim večjem številu.
Njihova dvojna narava se v resnici kaže bolj v tem, za koga delujejo na
kongresnem trgu. Davidson in Rogers (2006) tako posrednike in specia-
lizirane kongresne agencije ločujeta na dve skupini, in sicer:
− na posrednike, ki pri pripravi in izvedbi poslovnega srečanja de-
lujejo za interese organizatorjev/naročnikov; razlikujejo se glede
na vrsto storitev, ki jih ponujajo; ter
− na posrednike, ki delujejo za interese ponudnikov kongresnih
storitev na destinaciji.
