Page 50 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 50
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
alizacije in širini opravljanja storitev za naročnika (Davidson in Rogers
2006; Rogers 2008).
Najznačilnejši posrednik, ki predstavlja interese ponudnikov kongre-
snih storitev na destinaciji, je kongresni urad, ki deluje kot destinacijska
trženjska organizacija (angl. destination marketing organization) oziro-
ma organizacija za trženje kongresne destinacije. V stroki je bolj prepo-
znaven pod akronimom CVB ali v angleščini ‘Convention and Visitors
Bureau'. Njegove primarne naloge so izvajanje trženjskih dejavnosti kon-
gresne destinacije, predvsem njena promocija za potencialne organizator-
je oziroma naročnike, povezovanje ponudnikov kongresnih storitev na
destinaciji ter podpora pri trženjskih dejavnostih svojih članov. Prvi kon-
gresni urad je bil ustanovljen v Združenih državah Amerike v Detroitu
leta 1896, v Evropi pa skoraj 70 let pozneje, in sicer v Nemčiji leta 1973,
50 leto pozneje pa še na Finskem (Davidson in Rogers 2006). Običajno je
kongresni urad organiziran kot neprofitna organizacija, ki deluje v javno-
-zasebnem partnerstvu po načelu članstva. Njegovo delovanje je financi-
rano na različne načine, in sicer iz naslova članarin članov urada, iz javnih
sredstev, iz naslova turističnih taks. Davidson in Rogers (2006) navaja-
ta, da v strukturi financiranja obstaja precejšnja razlika med kongresni-
mi uradi v Združenih državah Amerike in izven nje; tako so ameriški v
pretežni meri financirani iz turističnih taks, neameriški pa iz članarin.
Kongresni uradi lahko delujejo na ravni destinacije, regije ali na nacio-
nalni ravni, kot samostojne institucije ali kot del turistične organizacije.
Na svetovni ravni se združujejo v strokovno združenje DMAI (Destinati-
on Marketing Association International). V Sloveniji poznamo samostoj-
ni lokalni kongresni urad na Bledu in v Ljubljani, na nacionalni ravni pa
deluje Zavod Kongresnoturistični urad Slovenije, krajše Kongresni urad
Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 2003.
Po svojih nalogah najbližje kongresnemu uradu je destinacijska tr-
ženjska agencija oziroma turistična organizacija, ki lahko prav tako kot
kongresni urad deluje na več ravneh. Njena naloga je promocija destinaci-
je v prostočasnem kot kongresnem smislu, saj, kot trdi Rogers (2008), no-
bena turistična organizacija ne bi smela zanemariti poslovnega turizma.
V Sloveniji kot krovno nacionalno institucijo s področja turizma pozna-
mo Slovensko turistično organizacijo, njen član je tudi Kongresni urad
Slovenije. Na regionalnih oziroma krajevnih ravneh poznamo krajevne
turistične organizacije, katerih del je pogosto tudi kongresni oddelek.
Znotraj slovenske kongresne standardizacije (KUS 2008) poznamo
štiri tipe posrednikov kongresnih storitev, in sicer kongresni urad, profe-
alizacije in širini opravljanja storitev za naročnika (Davidson in Rogers
2006; Rogers 2008).
Najznačilnejši posrednik, ki predstavlja interese ponudnikov kongre-
snih storitev na destinaciji, je kongresni urad, ki deluje kot destinacijska
trženjska organizacija (angl. destination marketing organization) oziro-
ma organizacija za trženje kongresne destinacije. V stroki je bolj prepo-
znaven pod akronimom CVB ali v angleščini ‘Convention and Visitors
Bureau'. Njegove primarne naloge so izvajanje trženjskih dejavnosti kon-
gresne destinacije, predvsem njena promocija za potencialne organizator-
je oziroma naročnike, povezovanje ponudnikov kongresnih storitev na
destinaciji ter podpora pri trženjskih dejavnostih svojih članov. Prvi kon-
gresni urad je bil ustanovljen v Združenih državah Amerike v Detroitu
leta 1896, v Evropi pa skoraj 70 let pozneje, in sicer v Nemčiji leta 1973,
50 leto pozneje pa še na Finskem (Davidson in Rogers 2006). Običajno je
kongresni urad organiziran kot neprofitna organizacija, ki deluje v javno-
-zasebnem partnerstvu po načelu članstva. Njegovo delovanje je financi-
rano na različne načine, in sicer iz naslova članarin članov urada, iz javnih
sredstev, iz naslova turističnih taks. Davidson in Rogers (2006) navaja-
ta, da v strukturi financiranja obstaja precejšnja razlika med kongresni-
mi uradi v Združenih državah Amerike in izven nje; tako so ameriški v
pretežni meri financirani iz turističnih taks, neameriški pa iz članarin.
Kongresni uradi lahko delujejo na ravni destinacije, regije ali na nacio-
nalni ravni, kot samostojne institucije ali kot del turistične organizacije.
Na svetovni ravni se združujejo v strokovno združenje DMAI (Destinati-
on Marketing Association International). V Sloveniji poznamo samostoj-
ni lokalni kongresni urad na Bledu in v Ljubljani, na nacionalni ravni pa
deluje Zavod Kongresnoturistični urad Slovenije, krajše Kongresni urad
Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 2003.
Po svojih nalogah najbližje kongresnemu uradu je destinacijska tr-
ženjska agencija oziroma turistična organizacija, ki lahko prav tako kot
kongresni urad deluje na več ravneh. Njena naloga je promocija destinaci-
je v prostočasnem kot kongresnem smislu, saj, kot trdi Rogers (2008), no-
bena turistična organizacija ne bi smela zanemariti poslovnega turizma.
V Sloveniji kot krovno nacionalno institucijo s področja turizma pozna-
mo Slovensko turistično organizacijo, njen član je tudi Kongresni urad
Slovenije. Na regionalnih oziroma krajevnih ravneh poznamo krajevne
turistične organizacije, katerih del je pogosto tudi kongresni oddelek.
Znotraj slovenske kongresne standardizacije (KUS 2008) poznamo
štiri tipe posrednikov kongresnih storitev, in sicer kongresni urad, profe-
