Page 51 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 51
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 51
sionalnega kongresnega organizatorja, agencijo DMC in agencijo za or-
ganizacijo dogodkov.
Ponudniki drugih kongresnih storitev
V to skupino ponudnikov prištevamo vse tiste, ki s svojimi storitvami
podpirajo druge ponudnike kongresnih storitev (Swarbrooke in Hor-
ner 2001). Mednje avtorji prištevajo (Swarbrooke in Horner 2001; Ro-
gers 2008) strokovne medije, publikacije in revije, v zadnjih letih pa se
po našem vedenju v ponudbo vse bolj vključujejo strokovni spletni por-
tali za kongresno dejavnost (na primer International Meetings Review).
Pri tem ne gre spregledati izobraževalnih institucij in nacionalnih turi-
stičnih organizacij ter strokovnih združenj. Slednja skrbijo za strokoven
razvoj, promocijo dejavnosti, strokovna izobraževanja in izpopolnjevanja
ter raziskovanje na različnih področjih kongresne industrije.
Ponudniki specializiranih kongresnih storitev
Ponudnike specializiranih kongresnih storitev razumemo kot ponudni-
ke, ki poskrbijo za ponudbo tistih storitev, ki so vezane izključno na or-
ganizacijo poslovnega srečanja. Swarbrooke in Horner (2001) mednje
prištevata prizorišča, nastanitve, destinacijo, prevoze in druge storitve,
medtem ko Rogers (2008) mednje uvršča prizorišča skupaj z nastanitva-
mi, destinacijo in druge specializirane storitve. Vsako poslovno srečanje
za svojo izvedbo zahteva nek prostor, ki ga v najširšem pomenu razume-
mo kot lokacijo v geografskem smislu, kot je na primer mesto, kraj, regi-
ja ali država, pogosto pa to lokacijo imenujemo kongresna destinacija. Ta
je običajno mišljena kot država, regija ali kraj, v kateri je prisotna ponud-
ba različnih kongresnih storitev. Zaradi njene natančnejše opredelitve in
določanja njenih značilnosti ter stališča, da gre za temeljni koncept v kon-
gresnem turizmu, ki ga literatura najpogosteje omenja kot prostor, ki de-
luje kot gostiteljska destinacija za organizacijo kongresov (Oppermann in
Chon 1997; Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Rogers 2008), jo
natančneje opredeljujemo v ločenem podpoglavju.
Kongresno prizorišče bi lahko imenovali tudi mikro lokacija kongre-
sa. Davidson in Rogers (2006, 9) poudarjata, da gre »v osnovi vedno za fi-
zično omejen prostor s stoli za udeležence, v katerega se umesti konferen-
co«. Kongresnih prizorišč je več vrst, med njimi so pomembne razlike,
zato ponudnike prizorišč podrobneje predstavljamo v ločenem poglavju.
V tesni povezavi s kongresnim prizoriščem je ponudba nastanitve za
udeležence. Najpogosteje je v literaturi (Rogers 1998; Robinson in Cal-
sionalnega kongresnega organizatorja, agencijo DMC in agencijo za or-
ganizacijo dogodkov.
Ponudniki drugih kongresnih storitev
V to skupino ponudnikov prištevamo vse tiste, ki s svojimi storitvami
podpirajo druge ponudnike kongresnih storitev (Swarbrooke in Hor-
ner 2001). Mednje avtorji prištevajo (Swarbrooke in Horner 2001; Ro-
gers 2008) strokovne medije, publikacije in revije, v zadnjih letih pa se
po našem vedenju v ponudbo vse bolj vključujejo strokovni spletni por-
tali za kongresno dejavnost (na primer International Meetings Review).
Pri tem ne gre spregledati izobraževalnih institucij in nacionalnih turi-
stičnih organizacij ter strokovnih združenj. Slednja skrbijo za strokoven
razvoj, promocijo dejavnosti, strokovna izobraževanja in izpopolnjevanja
ter raziskovanje na različnih področjih kongresne industrije.
Ponudniki specializiranih kongresnih storitev
Ponudnike specializiranih kongresnih storitev razumemo kot ponudni-
ke, ki poskrbijo za ponudbo tistih storitev, ki so vezane izključno na or-
ganizacijo poslovnega srečanja. Swarbrooke in Horner (2001) mednje
prištevata prizorišča, nastanitve, destinacijo, prevoze in druge storitve,
medtem ko Rogers (2008) mednje uvršča prizorišča skupaj z nastanitva-
mi, destinacijo in druge specializirane storitve. Vsako poslovno srečanje
za svojo izvedbo zahteva nek prostor, ki ga v najširšem pomenu razume-
mo kot lokacijo v geografskem smislu, kot je na primer mesto, kraj, regi-
ja ali država, pogosto pa to lokacijo imenujemo kongresna destinacija. Ta
je običajno mišljena kot država, regija ali kraj, v kateri je prisotna ponud-
ba različnih kongresnih storitev. Zaradi njene natančnejše opredelitve in
določanja njenih značilnosti ter stališča, da gre za temeljni koncept v kon-
gresnem turizmu, ki ga literatura najpogosteje omenja kot prostor, ki de-
luje kot gostiteljska destinacija za organizacijo kongresov (Oppermann in
Chon 1997; Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Rogers 2008), jo
natančneje opredeljujemo v ločenem podpoglavju.
Kongresno prizorišče bi lahko imenovali tudi mikro lokacija kongre-
sa. Davidson in Rogers (2006, 9) poudarjata, da gre »v osnovi vedno za fi-
zično omejen prostor s stoli za udeležence, v katerega se umesti konferen-
co«. Kongresnih prizorišč je več vrst, med njimi so pomembne razlike,
zato ponudnike prizorišč podrobneje predstavljamo v ločenem poglavju.
V tesni povezavi s kongresnim prizoriščem je ponudba nastanitve za
udeležence. Najpogosteje je v literaturi (Rogers 1998; Robinson in Cal-
