Page 52 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 52
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
lan 2002; CIC 2011; ShiNa idr. 2013; Poland Meetings And Events Indu-
stry Report 2014 2014) kot prostor za namestitev omenjen hotel, ki pa v
ponudbi kongresnih storitev nemalokrat zavzema dvojno vlogo, saj na eni
strani nastopa kot prizorišče, na drugi kot nastanitveni objekt (David-
son in Rogers 2006). To so kongresni ali konferenčni hoteli s specializi-
rano ponudbo kongresnih storitev in hotelskih nastanitev, običajno višje
kategorije. Organizatorjem s ponudbo dveh vzporednih storitev močno
olajšajo pripravo in izvedbo poslovnega srečanja. Za poslovna srečanja,
ki ne potekajo v kongresnih hotelih, je na kongresnem trgu na razpolago
ponudba v drugih nastanitvenih objektih, bodisi hotelih, ki ne ponujajo
konferenčnih dvoran, ali v enostavnejših, kot so penzioni, študentski do-
movi, hostli. Posebnost je izvedba konference in nastanitev udeležencev
na ladijskih križarkah ali celo organizacija srečanja brez posebne nastani-
52 tve, kot so motivacijska in povezovalna srečanja v naravi, kjer so udeležen-
ci nameščeni celo v šotorih (Swarbrooke in Horner 2001).
Vzporedno z zagotavljanjem nastanitve je za organizacijo poslovne-
ga srečanja nujno zagotavljanje prevoznih storitev za transport udeležen-
cev in organizatorjev. Prevoznih sredstev je več vrst, njihova uporaba pa
je odvisna od oddaljenosti izvorne destinacije udeležencev do namembne
destinacije, to je destinacije, kjer poteka poslovno srečanje. Običajno lo-
čujemo med prevozi, ki jih uporabljamo za transport do gostiteljske desti-
nacije, in tistimi, ki pridejo v poštev za premikanje znotraj destinacije. Za
prevoz do destinacije se pri njeni večji oddaljenosti uporablja letala, sploh
pri mednarodnih konferencah, sicer pa se za bližnje destinacije uporab-
lja tudi avtobus, vlak in avtomobil, vključno s specializiranimi storitvami
osebnih prevozov, kot so taksiji in limuzine (Davidson in Rogers 2006) ali
prevozi z ladjami (Swarbrooke in Horner 2001). Zaradi vse večje okoljske
osveščenosti tako udeležencev kot organizatorjev postajajo vse pogostejši
skupinski prevozi, kot na primer deljenje prostih mest v avtomobilih (t. i.
»carpooling«) ali uporaba javnih prevoznih sredstev (Sustainable Event
Planning Guide 2008; Perić, Krstinić Nižić in Sikošek 2015).
Pomembna specializirana kongresna storitev je organizacija ponud-
be hrane in pijače za udeležence in organizatorje poslovnega srečanja. Po-
gosto je zaradi narave srečanj treba hrano in pijačo po naročilu pripeljati
do prizorišča, kar opravijo specializirani gostinski obrati. Takšno storitev
imenujemo ketering ('catering'). Storitve lahko izvedejo zunanji gostinski
obrati, ki s prizoriščem niso povezani, ali pa takšni, ki so sestavni del pri-
zorišča, na primer prehrambni in gostinski oddelek v hotelu. Izbira tako
hrane kot pijače lahko pomembno vpliva na zadovoljstvo udeležencev in
lan 2002; CIC 2011; ShiNa idr. 2013; Poland Meetings And Events Indu-
stry Report 2014 2014) kot prostor za namestitev omenjen hotel, ki pa v
ponudbi kongresnih storitev nemalokrat zavzema dvojno vlogo, saj na eni
strani nastopa kot prizorišče, na drugi kot nastanitveni objekt (David-
son in Rogers 2006). To so kongresni ali konferenčni hoteli s specializi-
rano ponudbo kongresnih storitev in hotelskih nastanitev, običajno višje
kategorije. Organizatorjem s ponudbo dveh vzporednih storitev močno
olajšajo pripravo in izvedbo poslovnega srečanja. Za poslovna srečanja,
ki ne potekajo v kongresnih hotelih, je na kongresnem trgu na razpolago
ponudba v drugih nastanitvenih objektih, bodisi hotelih, ki ne ponujajo
konferenčnih dvoran, ali v enostavnejših, kot so penzioni, študentski do-
movi, hostli. Posebnost je izvedba konference in nastanitev udeležencev
na ladijskih križarkah ali celo organizacija srečanja brez posebne nastani-
52 tve, kot so motivacijska in povezovalna srečanja v naravi, kjer so udeležen-
ci nameščeni celo v šotorih (Swarbrooke in Horner 2001).
Vzporedno z zagotavljanjem nastanitve je za organizacijo poslovne-
ga srečanja nujno zagotavljanje prevoznih storitev za transport udeležen-
cev in organizatorjev. Prevoznih sredstev je več vrst, njihova uporaba pa
je odvisna od oddaljenosti izvorne destinacije udeležencev do namembne
destinacije, to je destinacije, kjer poteka poslovno srečanje. Običajno lo-
čujemo med prevozi, ki jih uporabljamo za transport do gostiteljske desti-
nacije, in tistimi, ki pridejo v poštev za premikanje znotraj destinacije. Za
prevoz do destinacije se pri njeni večji oddaljenosti uporablja letala, sploh
pri mednarodnih konferencah, sicer pa se za bližnje destinacije uporab-
lja tudi avtobus, vlak in avtomobil, vključno s specializiranimi storitvami
osebnih prevozov, kot so taksiji in limuzine (Davidson in Rogers 2006) ali
prevozi z ladjami (Swarbrooke in Horner 2001). Zaradi vse večje okoljske
osveščenosti tako udeležencev kot organizatorjev postajajo vse pogostejši
skupinski prevozi, kot na primer deljenje prostih mest v avtomobilih (t. i.
»carpooling«) ali uporaba javnih prevoznih sredstev (Sustainable Event
Planning Guide 2008; Perić, Krstinić Nižić in Sikošek 2015).
Pomembna specializirana kongresna storitev je organizacija ponud-
be hrane in pijače za udeležence in organizatorje poslovnega srečanja. Po-
gosto je zaradi narave srečanj treba hrano in pijačo po naročilu pripeljati
do prizorišča, kar opravijo specializirani gostinski obrati. Takšno storitev
imenujemo ketering ('catering'). Storitve lahko izvedejo zunanji gostinski
obrati, ki s prizoriščem niso povezani, ali pa takšni, ki so sestavni del pri-
zorišča, na primer prehrambni in gostinski oddelek v hotelu. Izbira tako
hrane kot pijače lahko pomembno vpliva na zadovoljstvo udeležencev in
