Page 53 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 53
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 53
uspešnost organizacije konference, zato ji organizatorji namenjajo veliko
pozornosti in truda (Kim, Lee in Love 2009; Wei in Huang 2013).
Druge specializirane kongresne storitve so še vse tiste, ki so neposred-
no vključene pri organizaciji poslovnega srečanja, kot na primer tehnič-
ne storitve, avdiovizualne storitve, aranžerske in cvetličarske storitve, sto-
ritve tolmačenja in prevajanja, vodniške storitve, zavarovalne storitve in
druge (Shone 1998; Swarbrooke in Horner 2001).
Vrste in značilnosti kongresnih prizorišč
IAPCO (b. l.) kongresno prizorišče (angl. venue, site) definira kot pros-
tor, na katerem bo potekalo poslovno srečanje. Kot opozarjajo raziskoval-
ci (Shone 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Davidson in Rogers 2006),
je lahko zunanje ali notranje, mora pa biti prostorsko omejeno oziroma
določeno. Rogers (1998, 18–19) povzema opredelitve britanske turistič-
ne organizacije iz leta 1993, po katerih konferenčno prizorišče definira
kot prostor, ki mora ponuditi najmanj 20 sedežev ali več v kino-posta-
vitvi, da ga lahko tako imenujemo in lahko kot resen ponudnik nastopa
na trgu. Mnogi avtorji (Oppermann in Chon 1997; Robinson in Callan
2002; Crouch in Louviere 2004; Robinson in Callan 2005; Davidson in
Rogers 2006; Whitfield idr. 2014) se strinjajo, da je prizorišče bistvena se-
stavina kongresnega trga, ne glede na to, katere vrste je.
V literaturi je omenjenih več vrst prizorišč (Oppermann in Chon
1997; Shone 1998; Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Crouch
in Louviere 2004; Robinson in Callan 2005; Davidson in Rogers 2006;
UNWTO 2006; Whitfield idr. 2014), pri čemer v strukturi ponudbe vo-
dijo hoteli (Rogers 1998; Robinson in Callan 2002). Slednje potrjujejo
tudi novejše raziskave (CIC 2011; Meeting Professionals International
Foundation Canada 2012; ShiNa idr. 2013; Poland meetings and events
industry report 2014 2014), ki navajajo, da je hotel kot prizorišče uporabljen
v več kot polovici primerov.
Strukturo ponudbe prizorišč poleg hotelov dopolnjujejo še druga pri-
zorišča, vsa pa se med seboj razlikujejo po velikosti, opremljenosti in na-
membnosti (Seekings 1992; Rogers 1998; Shone 1998; Swarbrooke in Hor-
ner 2001; Davidson in Rogers 2006). Ta so:
− kongresni in razstaviščni centri (angl. purpose-built centres),
− univerzitetni/fakultetni prostori (angl. college, university, other
academic venues),
− javne zgradbe/prizorišča (angl. civic venues),
− posebna, neobičajna prizorišča (angl. specialist/unusual venues),
uspešnost organizacije konference, zato ji organizatorji namenjajo veliko
pozornosti in truda (Kim, Lee in Love 2009; Wei in Huang 2013).
Druge specializirane kongresne storitve so še vse tiste, ki so neposred-
no vključene pri organizaciji poslovnega srečanja, kot na primer tehnič-
ne storitve, avdiovizualne storitve, aranžerske in cvetličarske storitve, sto-
ritve tolmačenja in prevajanja, vodniške storitve, zavarovalne storitve in
druge (Shone 1998; Swarbrooke in Horner 2001).
Vrste in značilnosti kongresnih prizorišč
IAPCO (b. l.) kongresno prizorišče (angl. venue, site) definira kot pros-
tor, na katerem bo potekalo poslovno srečanje. Kot opozarjajo raziskoval-
ci (Shone 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Davidson in Rogers 2006),
je lahko zunanje ali notranje, mora pa biti prostorsko omejeno oziroma
določeno. Rogers (1998, 18–19) povzema opredelitve britanske turistič-
ne organizacije iz leta 1993, po katerih konferenčno prizorišče definira
kot prostor, ki mora ponuditi najmanj 20 sedežev ali več v kino-posta-
vitvi, da ga lahko tako imenujemo in lahko kot resen ponudnik nastopa
na trgu. Mnogi avtorji (Oppermann in Chon 1997; Robinson in Callan
2002; Crouch in Louviere 2004; Robinson in Callan 2005; Davidson in
Rogers 2006; Whitfield idr. 2014) se strinjajo, da je prizorišče bistvena se-
stavina kongresnega trga, ne glede na to, katere vrste je.
V literaturi je omenjenih več vrst prizorišč (Oppermann in Chon
1997; Shone 1998; Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Crouch
in Louviere 2004; Robinson in Callan 2005; Davidson in Rogers 2006;
UNWTO 2006; Whitfield idr. 2014), pri čemer v strukturi ponudbe vo-
dijo hoteli (Rogers 1998; Robinson in Callan 2002). Slednje potrjujejo
tudi novejše raziskave (CIC 2011; Meeting Professionals International
Foundation Canada 2012; ShiNa idr. 2013; Poland meetings and events
industry report 2014 2014), ki navajajo, da je hotel kot prizorišče uporabljen
v več kot polovici primerov.
Strukturo ponudbe prizorišč poleg hotelov dopolnjujejo še druga pri-
zorišča, vsa pa se med seboj razlikujejo po velikosti, opremljenosti in na-
membnosti (Seekings 1992; Rogers 1998; Shone 1998; Swarbrooke in Hor-
ner 2001; Davidson in Rogers 2006). Ta so:
− kongresni in razstaviščni centri (angl. purpose-built centres),
− univerzitetni/fakultetni prostori (angl. college, university, other
academic venues),
− javne zgradbe/prizorišča (angl. civic venues),
− posebna, neobičajna prizorišča (angl. specialist/unusual venues),
