Page 55 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 55
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 55
Opremljenost in s tem namembnost prizorišča označuje njegova infra-
strukturna opremljenost, tako kongresna kot splošna, kamor štejemo niz
tehničnih storitev, ki so nujne za izvedbo poslovnega srečanja, gostinske
storitve ter druge storitve in opremo.
Za največje kongresno prizorišče štejemo kongresni in razstaviščni
center, saj ponuja največji obseg kongresnih zmogljivosti tako po številu
sedežev v plenarni dvorani kot tudi po številu drugih dvoran in prosto-
rov, hkrati pa nudi vso tehnično podporo za izvedbo še tako zahtevnih
kongresnih prireditev (KUS 2008). V literaturi avtorji (Seekings 1992;
Shone 1998; Rogers 1998) omenjajo, da je kongresni center zgrajen na-
mensko za potrebe zlasti največjih in najzahtevnejših kongresov z več ti-
soč udeleženci, čeprav ga je mogoče uporabiti tudi za manjša srečanja.
Njegova značilnost je tudi v tem, da pod svojo streho ne ponuja nastani-
tvenih zmogljivosti. Posebnost, ki jo raziskujejo Whitfield idr. (2014), so
t. i. kompleksna kongresna prizorišča (angl. complex MICE venues), ki so
namensko zgrajena, nudijo pa poleg kongresnih zmogljivosti še vse druge
storitve, ki jih sicer običajno zagotavlja kongresna destinacija (poleg kon-
gresnih in hotelskih zmogljivosti še prostočasne dejavnosti, notranje pre-
voze, nastala pa so pod vplivom igralniških tematskih območij).
Po obsegu kongresnih zmogljivosti in storitev sledijo hoteli. V lite-
raturi (Seekings 1992; Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001) hotele,
namenjene poslovnemu turizmu, razvrščajo glede na prostorsko umešče-
nost (mestni, podeželski hoteli, hoteli ob letališčih). Po slovenskih kon-
gresnih standardih hotele delimo v dve kategoriji (KUS 2008). Največji
po obsegu storitev je kongresni hotel, njegove glavne storitve so hotelska
nastanitev, ponudba kongresnih dvoran s širokim naborom tehničnih
storitev in gostinske storitve. Po standardu mora imeti najmanj štiri zvez-
dice, število hotelskih sob pa mora biti v primernem razmerju s številom
sedežev v največji dvorani. V primernem medsebojnem razmerju morajo
biti tudi plenarna dvorana in dodatne dvorane ter predprostori. Pričako-
vano je, da bo imel kongresni hotel svoj kongresni oddelek ali prodajno
službo z osebjem, ki ima izkušnje na kongresnem področju.
Drugi tip hotela je hotel s konferenčnimi zmogljivostmi (prav tam), ki
mora imeti vsaj tri zvezdice, pri čemer so v primerjavi s kongresnim hote-
lom zahteve po konferenčnih zmogljivostih manjše. Tako mora imeti tak
hotel vsaj eno plenarno dvorano, dodatno vsaj eno dvorano za vzporedna
srečanja ter primeren predprostor za pogostitev, registracijo udeležencev
ter organizacijo manjše razstave. Takšen hotel mora imeti lastno restavra-
cijo, vendar ta ne more biti uporabljena kot konferenčni prostor.
Opremljenost in s tem namembnost prizorišča označuje njegova infra-
strukturna opremljenost, tako kongresna kot splošna, kamor štejemo niz
tehničnih storitev, ki so nujne za izvedbo poslovnega srečanja, gostinske
storitve ter druge storitve in opremo.
Za največje kongresno prizorišče štejemo kongresni in razstaviščni
center, saj ponuja največji obseg kongresnih zmogljivosti tako po številu
sedežev v plenarni dvorani kot tudi po številu drugih dvoran in prosto-
rov, hkrati pa nudi vso tehnično podporo za izvedbo še tako zahtevnih
kongresnih prireditev (KUS 2008). V literaturi avtorji (Seekings 1992;
Shone 1998; Rogers 1998) omenjajo, da je kongresni center zgrajen na-
mensko za potrebe zlasti največjih in najzahtevnejših kongresov z več ti-
soč udeleženci, čeprav ga je mogoče uporabiti tudi za manjša srečanja.
Njegova značilnost je tudi v tem, da pod svojo streho ne ponuja nastani-
tvenih zmogljivosti. Posebnost, ki jo raziskujejo Whitfield idr. (2014), so
t. i. kompleksna kongresna prizorišča (angl. complex MICE venues), ki so
namensko zgrajena, nudijo pa poleg kongresnih zmogljivosti še vse druge
storitve, ki jih sicer običajno zagotavlja kongresna destinacija (poleg kon-
gresnih in hotelskih zmogljivosti še prostočasne dejavnosti, notranje pre-
voze, nastala pa so pod vplivom igralniških tematskih območij).
Po obsegu kongresnih zmogljivosti in storitev sledijo hoteli. V lite-
raturi (Seekings 1992; Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001) hotele,
namenjene poslovnemu turizmu, razvrščajo glede na prostorsko umešče-
nost (mestni, podeželski hoteli, hoteli ob letališčih). Po slovenskih kon-
gresnih standardih hotele delimo v dve kategoriji (KUS 2008). Največji
po obsegu storitev je kongresni hotel, njegove glavne storitve so hotelska
nastanitev, ponudba kongresnih dvoran s širokim naborom tehničnih
storitev in gostinske storitve. Po standardu mora imeti najmanj štiri zvez-
dice, število hotelskih sob pa mora biti v primernem razmerju s številom
sedežev v največji dvorani. V primernem medsebojnem razmerju morajo
biti tudi plenarna dvorana in dodatne dvorane ter predprostori. Pričako-
vano je, da bo imel kongresni hotel svoj kongresni oddelek ali prodajno
službo z osebjem, ki ima izkušnje na kongresnem področju.
Drugi tip hotela je hotel s konferenčnimi zmogljivostmi (prav tam), ki
mora imeti vsaj tri zvezdice, pri čemer so v primerjavi s kongresnim hote-
lom zahteve po konferenčnih zmogljivostih manjše. Tako mora imeti tak
hotel vsaj eno plenarno dvorano, dodatno vsaj eno dvorano za vzporedna
srečanja ter primeren predprostor za pogostitev, registracijo udeležencev
ter organizacijo manjše razstave. Takšen hotel mora imeti lastno restavra-
cijo, vendar ta ne more biti uporabljena kot konferenčni prostor.
