Page 54 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 54
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
− drugi prostori (prostori večjih podjetij, namenjeni poslovnim
srečanjem).
V Sloveniji kongresna prizorišča opredeljujemo s pomočjo kongres-
nih standardov (KUS 2008), ki so bili pod vodstvom Kongresnega ura-
da Slovenije sprejeti leta 2008. Nastali so na podlagi standardov in pri-
poročil s področja kongresne industrije, kot jih poznajo DIN (Deutsche
Industrie Norm), ICCA (International Congress and Convention As-
sociation), IAPCO (International Association of Professional Congress
Organisers), APEX (Accepted Practice Exchange), AIPC (International
Association of Congress Centres), MPI (Meetings Professionals Interna-
tional) ter druga strokovna združenja na področju kongresne dejavnosti.
Po našem vedenju druge kongresne destinacije ne poznajo takšne stan-
dardizacije. Ob izhodišču, da so v slovenski kongresni praksi poimenova-
54 nja iz naslova standardizacije širše sprejeta, ter odsotnosti drugih primer-
ljivih poimenovanj in opisov kongresnih prizorišč v slovenščini bomo za
njihovo pojasnitev uporabili to terminologijo, pri čemer razlago smiselno
dopolnjujemo z drugimi viri.
Po slovenskih kongresnih standardih (KUS 2008) prizorišča oziroma
kongresne zmogljivosti razvrščamo v štiri kategorije oziroma standarde:
− kongresni in razstaviščni center (standard – kategorija E),
− kongresni hotel (standard – kategorija F),
− hotel s konferenčnimi zmogljivostmi (standard – kategorija G),
− posebna prizorišča (standard – kategorija I).
Prva značilnost, ki prizorišča ločuje med seboj, je njihova velikost. Po
navedbah v literaturi (Seekings 1992; Rogers 1998) in slovenskih kongre-
snih standardih (KUS 2008) jih običajno merimo v številu in zmogljivo-
sti dvoran, pri čemer se slednja izraža v številu sedežev. Lahko bi jo ime-
novali receptivna zmogljivost kongresnega prizorišča, saj dejansko označuje
njegovo sposobnost gostiti v objektu določeno število kongresnih udele-
žencev. Seekings (1992) navaja, da je to število običajno spremenljivo, saj
je odvisno od načina postavitve sedežev v dvoranah, ki je lahko klasič-
na ali kino-postavitev ali pa v različnih drugih izvedbah (šolska ali tea-
ter-postavitev, postavitev v oblikah U, I, T, L ali stoječa postavitev). Pri
tem največjo receptivno zmogljivost posamezne dvorane označuje kino-
-postavitev, ki predvideva samo postavitev stolov. V prvi vrsti je za nastop
na kongresnem trgu pomembna velikost glavne ali plenarne dvorane, za-
tem pa število in zmogljivost vzporednih dvoran in/ali število sejnih sob
ter drugih prostorov.
− drugi prostori (prostori večjih podjetij, namenjeni poslovnim
srečanjem).
V Sloveniji kongresna prizorišča opredeljujemo s pomočjo kongres-
nih standardov (KUS 2008), ki so bili pod vodstvom Kongresnega ura-
da Slovenije sprejeti leta 2008. Nastali so na podlagi standardov in pri-
poročil s področja kongresne industrije, kot jih poznajo DIN (Deutsche
Industrie Norm), ICCA (International Congress and Convention As-
sociation), IAPCO (International Association of Professional Congress
Organisers), APEX (Accepted Practice Exchange), AIPC (International
Association of Congress Centres), MPI (Meetings Professionals Interna-
tional) ter druga strokovna združenja na področju kongresne dejavnosti.
Po našem vedenju druge kongresne destinacije ne poznajo takšne stan-
dardizacije. Ob izhodišču, da so v slovenski kongresni praksi poimenova-
54 nja iz naslova standardizacije širše sprejeta, ter odsotnosti drugih primer-
ljivih poimenovanj in opisov kongresnih prizorišč v slovenščini bomo za
njihovo pojasnitev uporabili to terminologijo, pri čemer razlago smiselno
dopolnjujemo z drugimi viri.
Po slovenskih kongresnih standardih (KUS 2008) prizorišča oziroma
kongresne zmogljivosti razvrščamo v štiri kategorije oziroma standarde:
− kongresni in razstaviščni center (standard – kategorija E),
− kongresni hotel (standard – kategorija F),
− hotel s konferenčnimi zmogljivostmi (standard – kategorija G),
− posebna prizorišča (standard – kategorija I).
Prva značilnost, ki prizorišča ločuje med seboj, je njihova velikost. Po
navedbah v literaturi (Seekings 1992; Rogers 1998) in slovenskih kongre-
snih standardih (KUS 2008) jih običajno merimo v številu in zmogljivo-
sti dvoran, pri čemer se slednja izraža v številu sedežev. Lahko bi jo ime-
novali receptivna zmogljivost kongresnega prizorišča, saj dejansko označuje
njegovo sposobnost gostiti v objektu določeno število kongresnih udele-
žencev. Seekings (1992) navaja, da je to število običajno spremenljivo, saj
je odvisno od načina postavitve sedežev v dvoranah, ki je lahko klasič-
na ali kino-postavitev ali pa v različnih drugih izvedbah (šolska ali tea-
ter-postavitev, postavitev v oblikah U, I, T, L ali stoječa postavitev). Pri
tem največjo receptivno zmogljivost posamezne dvorane označuje kino-
-postavitev, ki predvideva samo postavitev stolov. V prvi vrsti je za nastop
na kongresnem trgu pomembna velikost glavne ali plenarne dvorane, za-
tem pa število in zmogljivost vzporednih dvoran in/ali število sejnih sob
ter drugih prostorov.
