Page 56 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 56
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
Po slovenskih kongresnih standardih (prav tam) med prizorišča šte-
jemo še posebna prizorišča. Posebna so zato, ker so zaradi svoje kultur-
ne, zgodovinske, arhitekturne ali tehnične vrednosti zanimiva za izvedbo
poslovnih srečanj, seveda pa morajo biti za izvedbo primerno infrastruk-
turno opremljena. V Sloveniji so to muzeji, galerije, gradovi, gledališča,
posebej urejene športne in kinodvorane. V literaturi (Seekings 1992; Ro-
gers 1998; Swarbrooke in Horner 2001) poleg omenjenih med posebna
prizorišča štejejo še konferenčne zmogljivosti na ladjah, v tematskih par-
kih in podobno. Tako kot kongresni in razstaviščni centri tudi posebna
prizorišča ne nudijo nastanitvenih zmogljivosti.
Posebnost so tudi univerzitetni in fakultetni prostori, ki delujejo kot
kongresna prizorišča. Njihova posebnost so zagotovo prostori, ki so po
mnenju raziskovalcev (Seekings 1992; Rogers 1998) primerni za izvedbo
56 kongresov zaradi svoje arhitekturne urejenosti (predavalnice) in razisko-
valne usmerjenosti. Same fakultete vlagajo kar precej naporov, da v njih
gostijo konference. Nekatere poleg kongresnih dvoran ponujajo tudi na-
stanitev.
Poleg posebnih prizorišč poznamo še druga prizorišča, kamor uvršča-
mo vsa tista, ki jih zaradi njihovih drugačnih značilnosti ne moremo uvr-
stiti v nobeno drugo skupino. Sem spadajo predvsem poslovne stavbe in
prostori, namenjeni za izvedbo poslovnih srečanj.
Vrste in značilnosti kongresnih prireditev
Terminološka razdrobljenost na področju kongresne dejavnosti se kaže
tudi v različnosti definicij osnovnega produkta – kongresne prireditve.
Kot trdi Ladkin (2002), to niti ni presenetljivo, če vemo, da je tudi turi-
zem težko opredeliti.
Rabi ustrezne terminologije je treba posvetiti pozornost predvsem v
raziskovanju, saj raziskovalci opozarjajo (Ladkin 2002; Blažević in Alki-
er Radnić 2005; Jae Lee in Back 2005; Jae Lee in Back 2005; UNWTO
2006), da pomanjkanje standardiziranosti definicij na področju kongres-
ne dejavnosti vodi do neenotnosti pri zasnovi raziskav, zbiranju podatkov,
njihovi interpretaciji ter primerljivosti, te pa so še najvidnejše pri defini-
ciji osnovne vsebinske enote – kongresne prireditve. Naš namen je zaradi
vsebinske opredelitve in določitve njihove uporabe v monografiji strnjeno
povzeti in medsebojno primerjati definicije kongresnih prireditev.
Pregled literature pokaže, da so v literaturi definicije pogosto povze-
te po definicijah strokovnih organizacij s področja kongresne dejavnosti,
kot so BECA (Business Events Council of Australia), CIC (Convention
Po slovenskih kongresnih standardih (prav tam) med prizorišča šte-
jemo še posebna prizorišča. Posebna so zato, ker so zaradi svoje kultur-
ne, zgodovinske, arhitekturne ali tehnične vrednosti zanimiva za izvedbo
poslovnih srečanj, seveda pa morajo biti za izvedbo primerno infrastruk-
turno opremljena. V Sloveniji so to muzeji, galerije, gradovi, gledališča,
posebej urejene športne in kinodvorane. V literaturi (Seekings 1992; Ro-
gers 1998; Swarbrooke in Horner 2001) poleg omenjenih med posebna
prizorišča štejejo še konferenčne zmogljivosti na ladjah, v tematskih par-
kih in podobno. Tako kot kongresni in razstaviščni centri tudi posebna
prizorišča ne nudijo nastanitvenih zmogljivosti.
Posebnost so tudi univerzitetni in fakultetni prostori, ki delujejo kot
kongresna prizorišča. Njihova posebnost so zagotovo prostori, ki so po
mnenju raziskovalcev (Seekings 1992; Rogers 1998) primerni za izvedbo
56 kongresov zaradi svoje arhitekturne urejenosti (predavalnice) in razisko-
valne usmerjenosti. Same fakultete vlagajo kar precej naporov, da v njih
gostijo konference. Nekatere poleg kongresnih dvoran ponujajo tudi na-
stanitev.
Poleg posebnih prizorišč poznamo še druga prizorišča, kamor uvršča-
mo vsa tista, ki jih zaradi njihovih drugačnih značilnosti ne moremo uvr-
stiti v nobeno drugo skupino. Sem spadajo predvsem poslovne stavbe in
prostori, namenjeni za izvedbo poslovnih srečanj.
Vrste in značilnosti kongresnih prireditev
Terminološka razdrobljenost na področju kongresne dejavnosti se kaže
tudi v različnosti definicij osnovnega produkta – kongresne prireditve.
Kot trdi Ladkin (2002), to niti ni presenetljivo, če vemo, da je tudi turi-
zem težko opredeliti.
Rabi ustrezne terminologije je treba posvetiti pozornost predvsem v
raziskovanju, saj raziskovalci opozarjajo (Ladkin 2002; Blažević in Alki-
er Radnić 2005; Jae Lee in Back 2005; Jae Lee in Back 2005; UNWTO
2006), da pomanjkanje standardiziranosti definicij na področju kongres-
ne dejavnosti vodi do neenotnosti pri zasnovi raziskav, zbiranju podatkov,
njihovi interpretaciji ter primerljivosti, te pa so še najvidnejše pri defini-
ciji osnovne vsebinske enote – kongresne prireditve. Naš namen je zaradi
vsebinske opredelitve in določitve njihove uporabe v monografiji strnjeno
povzeti in medsebojno primerjati definicije kongresnih prireditev.
Pregled literature pokaže, da so v literaturi definicije pogosto povze-
te po definicijah strokovnih organizacij s področja kongresne dejavnosti,
kot so BECA (Business Events Council of Australia), CIC (Convention
