Page 57 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 57
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 57
Industry Council), CLC (Convention Liaison Council), ICCA (Inter-
national Congress & Convention Association), IAPCO (The Internati-
onal Association of Professional Congress Organisers), EITW (Das Eu-
ropäische Institut für TagungsWirtschaft). Akademske objave in objave
strokovnih združenj se lotevajo definiranja in razvrščanja kongresnih pri-
reditev, kot so konferenca (angl. conference), kongres (angl. congress) in
konvencija (angl. convention) ter srečanje (angl. meeting), pa tudi dru-
gih prireditev, kot sta motivacijsko potovanje ali kongresna razstava/se-
jem. UNWTO (2006) opozarja, da morajo ne glede na vrsto poslovnega
srečanja ta potekati izven sedeža organizacije v najetih prostorih, na kon-
gresnem prizorišču, če jih želimo opredeliti kot kongresno prireditev. V
nasprotnem primeru gre za interno srečanje, ki ne ustvarja povpraševa-
nja na kongresnem trgu in je zato kot tako izključeno iz obravnave. V na-
daljevanju obravnavamo pomembnejše poudarke z namenom opredelitve
za potrebe raziskave.
Največja dilema se pojavlja pri izrazih konferenca, kongres in konven-
cija. V bistvu gre poglavitno razliko iskati med pojmoma konferenca in
kongres ter med pojmoma konferenca in konvencija. Ugotovitvam avtor-
jev je namreč skupno to, da je izraz konvencija pogostejši v Ameriki, Av-
straliji in Aziji; medtem ko se v Evropi pogosteje uporablja izraz kongres
(Lucianović 1980; Rogers 1998; CIC 2011). Raziskovalci (Seekings 1992;
Rogers 1998; Ladkin 2002; UNWTO 2006) termine v grobem ločujejo
glede na namen in lokacijo srečanja ter število udeležencev.
Večina vseh opredelitev za konferenco enotno povzema, da gre za po-
slovno srečanje v manjšem obsegu glede na število udeležencev in stopnjo
zahtevnosti programa (vsebine); srečanje je organizirano predvsem zara-
di izmenjave mnenj, razprave o točno določeni temi neke ožje, specifič-
ne skupine posameznikov (Rogers 1998; Ladkin 2002; Zidanski 2005;
UNWTO 2006, IAPCO b. l.). Le Seekings (1992) trdi, da gre za srečanje
večjega števila oseb, zagotovo zato, ker v opredelitvah ne ločuje posebej
med konferenco, kongresom in konvencijo. Pomembna atributa sta tudi
obdobje trajanja, ki je običajno krajše kot pri kongresih, čeprav ni točno
določeno, ter frekvenca ali periodičnost ponavljanja. Za konference na-
mreč velja, da običajno ne poznajo rednega ponavljanja v določenem ča-
sovnem obdobju (UNWTO 2006, Kongresna Ljubljana 2020 2011; IAP-
CO b. l.). Definicija britanske turistične organizacije in mednarodnega
združenja kongresnih uradov celo predvideva minimalno številno udele-
žencev in dolžino trajanja (UNWTO 2006), ki pa trenutno v priporoči-
lih (prav tam) ni splošno sprejeta kot referenčni okvir.
Industry Council), CLC (Convention Liaison Council), ICCA (Inter-
national Congress & Convention Association), IAPCO (The Internati-
onal Association of Professional Congress Organisers), EITW (Das Eu-
ropäische Institut für TagungsWirtschaft). Akademske objave in objave
strokovnih združenj se lotevajo definiranja in razvrščanja kongresnih pri-
reditev, kot so konferenca (angl. conference), kongres (angl. congress) in
konvencija (angl. convention) ter srečanje (angl. meeting), pa tudi dru-
gih prireditev, kot sta motivacijsko potovanje ali kongresna razstava/se-
jem. UNWTO (2006) opozarja, da morajo ne glede na vrsto poslovnega
srečanja ta potekati izven sedeža organizacije v najetih prostorih, na kon-
gresnem prizorišču, če jih želimo opredeliti kot kongresno prireditev. V
nasprotnem primeru gre za interno srečanje, ki ne ustvarja povpraševa-
nja na kongresnem trgu in je zato kot tako izključeno iz obravnave. V na-
daljevanju obravnavamo pomembnejše poudarke z namenom opredelitve
za potrebe raziskave.
Največja dilema se pojavlja pri izrazih konferenca, kongres in konven-
cija. V bistvu gre poglavitno razliko iskati med pojmoma konferenca in
kongres ter med pojmoma konferenca in konvencija. Ugotovitvam avtor-
jev je namreč skupno to, da je izraz konvencija pogostejši v Ameriki, Av-
straliji in Aziji; medtem ko se v Evropi pogosteje uporablja izraz kongres
(Lucianović 1980; Rogers 1998; CIC 2011). Raziskovalci (Seekings 1992;
Rogers 1998; Ladkin 2002; UNWTO 2006) termine v grobem ločujejo
glede na namen in lokacijo srečanja ter število udeležencev.
Večina vseh opredelitev za konferenco enotno povzema, da gre za po-
slovno srečanje v manjšem obsegu glede na število udeležencev in stopnjo
zahtevnosti programa (vsebine); srečanje je organizirano predvsem zara-
di izmenjave mnenj, razprave o točno določeni temi neke ožje, specifič-
ne skupine posameznikov (Rogers 1998; Ladkin 2002; Zidanski 2005;
UNWTO 2006, IAPCO b. l.). Le Seekings (1992) trdi, da gre za srečanje
večjega števila oseb, zagotovo zato, ker v opredelitvah ne ločuje posebej
med konferenco, kongresom in konvencijo. Pomembna atributa sta tudi
obdobje trajanja, ki je običajno krajše kot pri kongresih, čeprav ni točno
določeno, ter frekvenca ali periodičnost ponavljanja. Za konference na-
mreč velja, da običajno ne poznajo rednega ponavljanja v določenem ča-
sovnem obdobju (UNWTO 2006, Kongresna Ljubljana 2020 2011; IAP-
CO b. l.). Definicija britanske turistične organizacije in mednarodnega
združenja kongresnih uradov celo predvideva minimalno številno udele-
žencev in dolžino trajanja (UNWTO 2006), ki pa trenutno v priporoči-
lih (prav tam) ni splošno sprejeta kot referenčni okvir.
