Page 59 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 59
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 59
se sicer ne uporablja le za označevanje dogodka kot takega, temveč tudi
širše, ko z njim poskušamo enotno definirati tako srečanja korporativ-
ne narave kot srečanja združenj (UNWTO 2006; Jago in Deery 2010).
Svetovna turistična organizacija je tako kot pri definiranju poslovne-
ga turizma postavila okvire za definiranje poslovnega srečanja (UNWTO
2006) v obliki priporočil, predvsem zaradi zagotavljanja enotnih metodo-
loških osnov za merjenje ekonomskih učinkov kongresne dejavnosti. Ker
se ta vse pogosteje uporabljajo kot izhodišče v raziskavah (Maritz Resear-
ch Canada 2008; CESTUR 2011; ShiNa idr. 2013; Poland Meetings and
Events Industry Report 2014 2014), jih v nadaljevanju podrobneje pred-
stavljamo, saj jih uporabljamo kot izhodišče empiričnega dela raziskave.
Osnova za sprejetje priporočil so definicije strokovnih kongresnih
združenj, pri čemer so si te enotne le glede namena srečanja, to je srečeva-
nja oseb iz poslovnih razlogov, medtem ko so si pri drugih postavkah pre-
cej različna.
Svetovna turistična organizacija (UNWTO 2006) je na podlagi de-
finicij in prakse za opredelitev poslovnega srečanja sprejela štiri postavke:
− namen srečanja,
− prizorišče srečanja,
− velikost srečanja in
− trajanje srečanja.
Namen srečanja je koncept, enoten vsem definicijam in nedvoumen,
zato za potrebe raziskovanja UNWTO (2006, 19) priporoča opredelitev:
»Srečanje je splošen izraz za zbiranje večjega števila ljudi na enem mes-
tu zaradi diskusije, izmenjave mnenj o točno določeni temi. Ključen na-
men srečanja je motivacija udeležencev in poslovanje. Frekvenca srečanja
je lahko določena (letno, večletno) ali ni določena.«
Pri tem opozarja (prav tam), da so seveda v uporabi tudi druga poi-
menovanja za srečanja (konferenca, kongres), kar pa ni bistvenega pome-
na pri razumevanju, zato se lahko uporablja enoten izraz: srečanja.
Za prizorišče srečanja veljajo prostori, ki so namensko zgrajeni ali na-
menjeni za poslovna srečanja, zato to ne morejo biti, na primer, športni
klubi, moteli, osnovne šole in podobni objekti, ki so namenjeni širši skup-
nosti. Hkrati velja, da se pri zbiranju podatkov lahko upošteva le tista sre-
čanja, ki potekajo v najetih prostorih (prav tam). Za plačilo se upošteva de-
narna in nedenarna sredstva.
Velikost srečanja je kategorija, merjena v številu udeležencev, mnenja
pa so najbolj deljena pri določitvi minimalnega praga za merjenje veli-
kosti. Kot lahko razberemo iz preglednice 2, se uporabljajo zelo različ-
se sicer ne uporablja le za označevanje dogodka kot takega, temveč tudi
širše, ko z njim poskušamo enotno definirati tako srečanja korporativ-
ne narave kot srečanja združenj (UNWTO 2006; Jago in Deery 2010).
Svetovna turistična organizacija je tako kot pri definiranju poslovne-
ga turizma postavila okvire za definiranje poslovnega srečanja (UNWTO
2006) v obliki priporočil, predvsem zaradi zagotavljanja enotnih metodo-
loških osnov za merjenje ekonomskih učinkov kongresne dejavnosti. Ker
se ta vse pogosteje uporabljajo kot izhodišče v raziskavah (Maritz Resear-
ch Canada 2008; CESTUR 2011; ShiNa idr. 2013; Poland Meetings and
Events Industry Report 2014 2014), jih v nadaljevanju podrobneje pred-
stavljamo, saj jih uporabljamo kot izhodišče empiričnega dela raziskave.
Osnova za sprejetje priporočil so definicije strokovnih kongresnih
združenj, pri čemer so si te enotne le glede namena srečanja, to je srečeva-
nja oseb iz poslovnih razlogov, medtem ko so si pri drugih postavkah pre-
cej različna.
Svetovna turistična organizacija (UNWTO 2006) je na podlagi de-
finicij in prakse za opredelitev poslovnega srečanja sprejela štiri postavke:
− namen srečanja,
− prizorišče srečanja,
− velikost srečanja in
− trajanje srečanja.
Namen srečanja je koncept, enoten vsem definicijam in nedvoumen,
zato za potrebe raziskovanja UNWTO (2006, 19) priporoča opredelitev:
»Srečanje je splošen izraz za zbiranje večjega števila ljudi na enem mes-
tu zaradi diskusije, izmenjave mnenj o točno določeni temi. Ključen na-
men srečanja je motivacija udeležencev in poslovanje. Frekvenca srečanja
je lahko določena (letno, večletno) ali ni določena.«
Pri tem opozarja (prav tam), da so seveda v uporabi tudi druga poi-
menovanja za srečanja (konferenca, kongres), kar pa ni bistvenega pome-
na pri razumevanju, zato se lahko uporablja enoten izraz: srečanja.
Za prizorišče srečanja veljajo prostori, ki so namensko zgrajeni ali na-
menjeni za poslovna srečanja, zato to ne morejo biti, na primer, športni
klubi, moteli, osnovne šole in podobni objekti, ki so namenjeni širši skup-
nosti. Hkrati velja, da se pri zbiranju podatkov lahko upošteva le tista sre-
čanja, ki potekajo v najetih prostorih (prav tam). Za plačilo se upošteva de-
narna in nedenarna sredstva.
Velikost srečanja je kategorija, merjena v številu udeležencev, mnenja
pa so najbolj deljena pri določitvi minimalnega praga za merjenje veli-
kosti. Kot lahko razberemo iz preglednice 2, se uporabljajo zelo različ-
