Page 60 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 60
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
ne vrednosti od osem dalje, definicija IACVB pa celo navaja najmanj dva
udeleženca, kar je po mnenju UNWTO (prav tam) nesmiselno, saj je v
nasprotju s težnjo, da bi srečanje dveh udeležencev potekalo v za to naje-
tih prostorih. Zaradi konsistentnosti podatkov, ki jih upoštevamo in zbi-
ramo za raziskavo, pa je vendarle treba določiti spodnjo mejo števila ude-
ležencev, da bi lahko sploh opredelili, katera poslovna srečanja pridejo v
poštev za raziskovanje. Zato je sprejeto priporočilo (prav tam), da se za
potrebe raziskav upošteva tista srečanja, katerih minimalno število ude-
ležencev je večje od deset.
Trajanje srečanja je časovna kategorija, ki je, kot je razvidno iz pre-
glednice 2, opredeljena zelo različno. Tudi pri definiranju trajanja je po-
membno merilo najem prostora za izvedbo srečanja. Pri tem je predpos-
tavljeno, da je najem smiseln takrat, kadar srečanje traja vsaj pol delovnega
60 dneva. Zato je sprejeto priporočilo (prav tam), da lahko v raziskavo vklju-
čimo tista srečanja, ki trajajo najmanj štiri ure ali več.
V kontekstu opredeljenih kategorij srečanja (prizorišče, velikost in
trajanje) UNWTO (prav tam) ugotavlja, da je treba določiti tudi katego-
rijo mednarodno srečanje, ki ga zlasti strokovna združenja razumejo zelo
poljubno. Pri tem sta glavna elementa ocenjevanja razmerje med domači-
mi in tujimi udeleženci srečanja ter število sodelujočih držav. To razmer-
je je treba določiti v širšem kontekstu, ob upoštevanju geografskih značil-
nosti kongresnih destinacij, saj je 40–50-odstotni delež tujcev za Evropo,
kjer je prehajanje njenih notranjih meja običajno, zelo visok, za razliko od
drugih, neevropskih regij. Zato je priporočen nižji delež tujcev, in sicer
20 %, ter manjše število sodelujočih držav. Za mednarodno srečanje torej
velja tisto srečanje, na katerem sodeluje najmanj deset udeležencev, traja
več kot štiri ure, udeleženci so iz najmanj dveh različnih držav, pri čemer
mora biti tujcev najmanj 20 %.
Iz analize opredelitev kongresnih prireditev lahko povzamemo, da je
njihova terminološka razdrobljenost precejšnja, vendar se pojavljajo pri-
zadevanja po njihovem čim doslednejšem definiranju, predvsem zaradi
nujnosti enotne metodološke obravnave v raziskavah, ki bi omogočala
primerljivost in metodološko skladnost pridobljenih rezultatov raziskav.
Ob naslonitvi na analizo temeljnih konceptov v poslovnem turizmu ter
na priporočila Svetovne turistične organizacije kot strokovne avtoritete
na področju turizma (UNWTO 2006) zaključujemo z izhodiščno opre-
delitvijo kongresne prireditve, kot jo bomo uporabljali v empiričnem delu
monografije, in sicer velja, da je kongresna prireditev tista, ki poteka v na-
jetih prostorih, ki so namenjeni organizaciji poslovnih srečanj in imajo za
to tudi minimalno infrastrukturo, traja najmanj štiri ure in se je udeleži
ne vrednosti od osem dalje, definicija IACVB pa celo navaja najmanj dva
udeleženca, kar je po mnenju UNWTO (prav tam) nesmiselno, saj je v
nasprotju s težnjo, da bi srečanje dveh udeležencev potekalo v za to naje-
tih prostorih. Zaradi konsistentnosti podatkov, ki jih upoštevamo in zbi-
ramo za raziskavo, pa je vendarle treba določiti spodnjo mejo števila ude-
ležencev, da bi lahko sploh opredelili, katera poslovna srečanja pridejo v
poštev za raziskovanje. Zato je sprejeto priporočilo (prav tam), da se za
potrebe raziskav upošteva tista srečanja, katerih minimalno število ude-
ležencev je večje od deset.
Trajanje srečanja je časovna kategorija, ki je, kot je razvidno iz pre-
glednice 2, opredeljena zelo različno. Tudi pri definiranju trajanja je po-
membno merilo najem prostora za izvedbo srečanja. Pri tem je predpos-
tavljeno, da je najem smiseln takrat, kadar srečanje traja vsaj pol delovnega
60 dneva. Zato je sprejeto priporočilo (prav tam), da lahko v raziskavo vklju-
čimo tista srečanja, ki trajajo najmanj štiri ure ali več.
V kontekstu opredeljenih kategorij srečanja (prizorišče, velikost in
trajanje) UNWTO (prav tam) ugotavlja, da je treba določiti tudi katego-
rijo mednarodno srečanje, ki ga zlasti strokovna združenja razumejo zelo
poljubno. Pri tem sta glavna elementa ocenjevanja razmerje med domači-
mi in tujimi udeleženci srečanja ter število sodelujočih držav. To razmer-
je je treba določiti v širšem kontekstu, ob upoštevanju geografskih značil-
nosti kongresnih destinacij, saj je 40–50-odstotni delež tujcev za Evropo,
kjer je prehajanje njenih notranjih meja običajno, zelo visok, za razliko od
drugih, neevropskih regij. Zato je priporočen nižji delež tujcev, in sicer
20 %, ter manjše število sodelujočih držav. Za mednarodno srečanje torej
velja tisto srečanje, na katerem sodeluje najmanj deset udeležencev, traja
več kot štiri ure, udeleženci so iz najmanj dveh različnih držav, pri čemer
mora biti tujcev najmanj 20 %.
Iz analize opredelitev kongresnih prireditev lahko povzamemo, da je
njihova terminološka razdrobljenost precejšnja, vendar se pojavljajo pri-
zadevanja po njihovem čim doslednejšem definiranju, predvsem zaradi
nujnosti enotne metodološke obravnave v raziskavah, ki bi omogočala
primerljivost in metodološko skladnost pridobljenih rezultatov raziskav.
Ob naslonitvi na analizo temeljnih konceptov v poslovnem turizmu ter
na priporočila Svetovne turistične organizacije kot strokovne avtoritete
na področju turizma (UNWTO 2006) zaključujemo z izhodiščno opre-
delitvijo kongresne prireditve, kot jo bomo uporabljali v empiričnem delu
monografije, in sicer velja, da je kongresna prireditev tista, ki poteka v na-
jetih prostorih, ki so namenjeni organizaciji poslovnih srečanj in imajo za
to tudi minimalno infrastrukturo, traja najmanj štiri ure in se je udeleži
