Page 61 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 61
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 61
najmanj deset udeležencev, mednarodno srečanje pa tisto, kjer poleg dr-
žave gostiteljice sodeluje najmanj ena tuja država, pri čemer je prisotnih
najmanj 20 % tujcev.
Predstavitev obsega kongresne dejavnosti v svetu
Obseg kongresne dejavnosti lahko ocenimo na podlagi zbranih podat-
kov o številu kongresnih prireditev, številu udeležencev, trajanju kongresa
ter drugih podatkih, vendar Ladkin (2002) opozarja, da je razpoložljivost
konsistentnih podatkov relativno nizka. Podobno velja za razpoložljivost
statističnih poročil. Težavnost zbiranja podatkov izhaja iz razdrobljenosti
dejavnosti ter relativne nepripravljenosti deležnikov za zbiranje in sporo-
čanje podatkov, kar potrjujejo naše izkušnje iz predhodne raziskave (Si-
košek idr. 2014). Ladkin (prav tam) navaja, da deležniki ali zaradi varova-
nja občutljivih podatkov, predvsem finančnih, ali pomanjkanja ustreznih
informacijskih rešitev za njihovo zbiranje niso naklonjeni zbiranju po-
datkov, ki bi omogočili izdelavo natančnejših statističnih poročil. Zaradi
fragmentacije kongresne dejavnosti je tako izvajanje kontinuiranih razi-
skav in spremljanje statističnih informacij pogosto zelo redko in nedore-
čeno, prav tako ne obstaja neodvisna institucija, ki bi bila odgovorna za
zbiranje podatkov in vpeljavo enotne metodologije, kar bi omogočalo nji-
hovo primerljivost. Podobno ugotavljata tudi Robinson in Callan (2005),
saj pravita, da celoviti podatki o obsegu dejavnosti niso razpoložljivi.
Zato se za ponazoritev obsega kongresne dejavnosti pogosto pojav-
ljajo statistična poročila na ravni kongresnih uradov (lokalni in nacio-
nalni uradi) ali strokovnih združenj. Najpogosteje so pri tem omenjana
poročila, ki jih izdajata svetovno uveljavljeni in priznani strokovni zdru-
ženji za kongresno dejavnost UIA (Union of International Associations)
in ICCA (International Congress and Convention Association). Zdru-
ženji že dobrih šest desetletij kontinuirano in po enaki metodologiji zbi-
rata podatke o konferenčnih prireditvah na mednarodni ravni za vse sve-
tovne regije. Glede na razvoj moderne kongresne dejavnosti obe zbirata
podatke vse od njunih začetkov, zato nam analiza njunih podatkov omo-
goča tudi zgodovinski pregled obsega kongresne dejavnosti. Zaradi konti-
nuitete veljajo njuna poročila za verodostojen in kredibilen vir podatkov
o profilu mednarodnih srečanj, čeprav spremljata kongresno dejavnost le
v segmentu mednarodnih združenj, ki redno izvajajo rotacijo pri izbiri
kongresne destinacije, ter za tiste destinacije, ki so njihove članice (pred-
stavljeno v preglednici 2), torej le za ožji segment v skupini srečanj zdru-
ženj oziroma poslovnih srečanj sploh. To pomeni, da v obravnavo ne za-
jameta drugih kongresnih srečanj in destinacij, ki niso njune članice.
najmanj deset udeležencev, mednarodno srečanje pa tisto, kjer poleg dr-
žave gostiteljice sodeluje najmanj ena tuja država, pri čemer je prisotnih
najmanj 20 % tujcev.
Predstavitev obsega kongresne dejavnosti v svetu
Obseg kongresne dejavnosti lahko ocenimo na podlagi zbranih podat-
kov o številu kongresnih prireditev, številu udeležencev, trajanju kongresa
ter drugih podatkih, vendar Ladkin (2002) opozarja, da je razpoložljivost
konsistentnih podatkov relativno nizka. Podobno velja za razpoložljivost
statističnih poročil. Težavnost zbiranja podatkov izhaja iz razdrobljenosti
dejavnosti ter relativne nepripravljenosti deležnikov za zbiranje in sporo-
čanje podatkov, kar potrjujejo naše izkušnje iz predhodne raziskave (Si-
košek idr. 2014). Ladkin (prav tam) navaja, da deležniki ali zaradi varova-
nja občutljivih podatkov, predvsem finančnih, ali pomanjkanja ustreznih
informacijskih rešitev za njihovo zbiranje niso naklonjeni zbiranju po-
datkov, ki bi omogočili izdelavo natančnejših statističnih poročil. Zaradi
fragmentacije kongresne dejavnosti je tako izvajanje kontinuiranih razi-
skav in spremljanje statističnih informacij pogosto zelo redko in nedore-
čeno, prav tako ne obstaja neodvisna institucija, ki bi bila odgovorna za
zbiranje podatkov in vpeljavo enotne metodologije, kar bi omogočalo nji-
hovo primerljivost. Podobno ugotavljata tudi Robinson in Callan (2005),
saj pravita, da celoviti podatki o obsegu dejavnosti niso razpoložljivi.
Zato se za ponazoritev obsega kongresne dejavnosti pogosto pojav-
ljajo statistična poročila na ravni kongresnih uradov (lokalni in nacio-
nalni uradi) ali strokovnih združenj. Najpogosteje so pri tem omenjana
poročila, ki jih izdajata svetovno uveljavljeni in priznani strokovni zdru-
ženji za kongresno dejavnost UIA (Union of International Associations)
in ICCA (International Congress and Convention Association). Zdru-
ženji že dobrih šest desetletij kontinuirano in po enaki metodologiji zbi-
rata podatke o konferenčnih prireditvah na mednarodni ravni za vse sve-
tovne regije. Glede na razvoj moderne kongresne dejavnosti obe zbirata
podatke vse od njunih začetkov, zato nam analiza njunih podatkov omo-
goča tudi zgodovinski pregled obsega kongresne dejavnosti. Zaradi konti-
nuitete veljajo njuna poročila za verodostojen in kredibilen vir podatkov
o profilu mednarodnih srečanj, čeprav spremljata kongresno dejavnost le
v segmentu mednarodnih združenj, ki redno izvajajo rotacijo pri izbiri
kongresne destinacije, ter za tiste destinacije, ki so njihove članice (pred-
stavljeno v preglednici 2), torej le za ožji segment v skupini srečanj zdru-
ženj oziroma poslovnih srečanj sploh. To pomeni, da v obravnavo ne za-
jameta drugih kongresnih srečanj in destinacij, ki niso njune članice.
