Page 62 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 62
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
Zato je slednje treba razumeti kot omejitev ter opozoriti na previdnost
pri interpretaciji, ki nam ne omogoča posplošitve. Kljub temu so to edi-
ni podatki, ki so rezultat sistematičnega spremljanja v daljšem časovnem
obdobju in za veliko število članic. Zato vendarle omogočajo vpogled v gi-
banje in obseg kongresne dejavnosti v svetu in po posameznih destinaci-
jah ter jih uporabljajo mnogi avtorji (Weber 2001; Ladkin 2002; Dragiće-
vić, Armenski in Jovićić 2009; Ladkin 2006; Mair 2010; Dragićević idr.
2011; Wan 2011; Dunjić idr. 2012; Terzi, Sakas in Seimenis 2013).
To je razlog, da smo se odločili za predstavitev gibanja kongresnih
srečanj na mednarodni ravni in v Sloveniji na podlagi sekundarnih po-
datkov iz statističnih poročil strokovnega združenja ICCA za obdobje
zadnjih 50 oziroma 15 let. Izbrali smo parametre, ki so običajno prikaza-
ni v kongresnih poročilih (CESTUR 2011; CIC 2011; Meeting Professi-
62 onals International Foundation Canada 2012; ShiNa idr. 2013; Poland
Meetings and Events Industry Report 2014 2014), imenovanih tudi kon-
gresna statistika (Ladkin 2002). To je gibanje števila vseh srečanj, gibanje
števila udeležencev, trajanje srečanj, njihova geografska razpršenost, upo-
raba prostora in drugo.
Gibanje števila mednarodnih srečanj v svetu
Gibanje števila vseh srečanj kaže na dinamiko izvajanja srečanj v določe-
nem časovnem obdobju, lahko v vseh ali v ločenih segmentih. Po metodo-
logiji združenja ICCA to pomeni, da je merjeno število vseh srečanj, ki jih
organizirajo mednarodna združenja, velikost vsakega srečanja je najmanj
50 udeležencev in srečanje rotira med najmanj tremi državami.
Gibanje števila mednarodnih kongresov v obdobju od leta 1963 do
leta 2012 kaže, da je bilo v 60-ih letih prejšnjega stoletja precej manj med-
narodnih kongresov, ki so spreminjali svojo destinacijo, kar lahko pripi-
šemo razvitosti prometnih sredstev in infrastrukture ter potrebi po or-
ganizaciji srečanj na mednarodni ravni. Iz analize historiata kongresne
dejavnosti smo povzeli, da se je število srečanj razvijalo vzporedno z ra-
zvojem prometne dostopnosti. Od 80-ih let dalje se je število mednaro-
dnih srečanj začelo vzpenjati, ob koncu tisočletja in njegovem prelomu
začelo še hitreje naraščati, od začetka tisočletja pa je rast mednarodnih
srečanj eksponentna, kar ugotavljajo tudi drugi avtorji (Robinson in Cal-
lan 2005; Millar in Kerr 2009). Hitra rast je posledica vse večjega gospo-
darskega, političnega in tehnološkega razvoja, ki izkazuje veliko potrebo
po srečevanju ljudi ter izmenjavi znanja, idej in poslovnih priložnosti, kar
ugotavljata tudi Jago in Deery (2010).
Zato je slednje treba razumeti kot omejitev ter opozoriti na previdnost
pri interpretaciji, ki nam ne omogoča posplošitve. Kljub temu so to edi-
ni podatki, ki so rezultat sistematičnega spremljanja v daljšem časovnem
obdobju in za veliko število članic. Zato vendarle omogočajo vpogled v gi-
banje in obseg kongresne dejavnosti v svetu in po posameznih destinaci-
jah ter jih uporabljajo mnogi avtorji (Weber 2001; Ladkin 2002; Dragiće-
vić, Armenski in Jovićić 2009; Ladkin 2006; Mair 2010; Dragićević idr.
2011; Wan 2011; Dunjić idr. 2012; Terzi, Sakas in Seimenis 2013).
To je razlog, da smo se odločili za predstavitev gibanja kongresnih
srečanj na mednarodni ravni in v Sloveniji na podlagi sekundarnih po-
datkov iz statističnih poročil strokovnega združenja ICCA za obdobje
zadnjih 50 oziroma 15 let. Izbrali smo parametre, ki so običajno prikaza-
ni v kongresnih poročilih (CESTUR 2011; CIC 2011; Meeting Professi-
62 onals International Foundation Canada 2012; ShiNa idr. 2013; Poland
Meetings and Events Industry Report 2014 2014), imenovanih tudi kon-
gresna statistika (Ladkin 2002). To je gibanje števila vseh srečanj, gibanje
števila udeležencev, trajanje srečanj, njihova geografska razpršenost, upo-
raba prostora in drugo.
Gibanje števila mednarodnih srečanj v svetu
Gibanje števila vseh srečanj kaže na dinamiko izvajanja srečanj v določe-
nem časovnem obdobju, lahko v vseh ali v ločenih segmentih. Po metodo-
logiji združenja ICCA to pomeni, da je merjeno število vseh srečanj, ki jih
organizirajo mednarodna združenja, velikost vsakega srečanja je najmanj
50 udeležencev in srečanje rotira med najmanj tremi državami.
Gibanje števila mednarodnih kongresov v obdobju od leta 1963 do
leta 2012 kaže, da je bilo v 60-ih letih prejšnjega stoletja precej manj med-
narodnih kongresov, ki so spreminjali svojo destinacijo, kar lahko pripi-
šemo razvitosti prometnih sredstev in infrastrukture ter potrebi po or-
ganizaciji srečanj na mednarodni ravni. Iz analize historiata kongresne
dejavnosti smo povzeli, da se je število srečanj razvijalo vzporedno z ra-
zvojem prometne dostopnosti. Od 80-ih let dalje se je število mednaro-
dnih srečanj začelo vzpenjati, ob koncu tisočletja in njegovem prelomu
začelo še hitreje naraščati, od začetka tisočletja pa je rast mednarodnih
srečanj eksponentna, kar ugotavljajo tudi drugi avtorji (Robinson in Cal-
lan 2005; Millar in Kerr 2009). Hitra rast je posledica vse večjega gospo-
darskega, političnega in tehnološkega razvoja, ki izkazuje veliko potrebo
po srečevanju ljudi ter izmenjavi znanja, idej in poslovnih priložnosti, kar
ugotavljata tudi Jago in Deery (2010).
