Page 63 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 63
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 63
Ob tem je treba dodati, da se je s povečevanjem števila mednarodnih
srečanj začelo skrajševati njihovo trajanje, in sicer je bilo po podatkih
združenja ICCA (2013) za 60-ta leta značilno trajanje kongresa v pov-
prečju šest dni, 50 let kasneje pa se je dolžina skoraj prepolovila in zna-
ša v povprečju 3,8 dneva. To so seveda podatki za mednarodna srečanja
združenj, za katera tudi sicer velja, da so običajno daljša od nacionalnih
kongresov in konferenc. Ob tem je treba naraščanje števila mednarodnih
kongresov interpretirati s previdnostjo, saj so ob pojavu ekonomske kri-
ze pred desetimi leti poročali o upadanju števila srečanj, ki pa se v zadnjih
letih ponovno povečuje (UFI 2016). Vseeno pa napovedi (ICCA 2015)
kažejo, da se bo obseg števila srečanj na mednarodni ravni še povečeval.
Gibanje števila udeležencev mednarodnih srečanj
Gibanje števila udeležencev mednarodnih srečanj po metodologiji zdru-
ženja ICCA je v obdobju od leta 1963 do leta 2012 prikazano kot absolu-
tno število vseh udeležencev ter kot povprečno število udeležencev na sre-
čanje v vsakem petletnem obdobju.
V 50-letnem obdobju je število mednarodnih srečanj močno narašča-
lo, prav tako je naraslo tudi število vseh udeležencev, in sicer z dveh mili-
jonov v 60-ih letih prejšnjega stoletja na več kot 20 milijonov v začetku ti-
sočletja. Slednje je treba interpretirati s previdnostjo, saj vsekakor ne gre
za vsa srečanja na kongresnem trgu, ampak le za segment mednarodnih
združenj, članic združenja ICCA, čeprav naraščanje števila udeležencev
ob prelomu tisočletja omenjajo tudi druge študije (Poland Meetings and
Events Industry Report 2014 2014).
Takšna rast števila udeležencev je zaradi naraščanja števila srečanj se-
veda pričakovana, vendar še jasnejšo sliko daje podatek o povprečnem šte-
vilu udeležencev na srečanje, ki kaže, da se je povprečno število udeležen-
cev na srečanje neprenehoma zmanjševalo. To je trend predvsem od 70-ih
let dalje, ko so bila srečanja z več tisoč udeleženci pogostejša, kar omenja
tudi Rogers (1998). Če to primerjamo s številom vseh srečanj, ugotovimo,
da gre razvoj kongresnih srečanj v smeri zmanjševanja velikosti posame-
znega srečanja ter povečevanja števila srečanj, kar pomeni, da je kongre-
snih srečanj vedno več, vendar z manj številčno udeležbo. Takšen razvoj
nakazuje pojav vse konkurenčnejšega kongresnega trga.
Še jasnejšo sliko o gibanju velikosti srečanj nam dajejo podatki po
velikostnih razredih, izraženih v številu udeležencev. Na začetku opa-
zovanega obdobja so bili najpogostejši kongresi med 250 do 999 udele-
ženci, sledijo jim kongresi z od 1.000 do 2.999 udeleženci, precej manj je
bilo najmanjših kongresov s 50 do 149 udeležencev, najmanj pa je zago-
Ob tem je treba dodati, da se je s povečevanjem števila mednarodnih
srečanj začelo skrajševati njihovo trajanje, in sicer je bilo po podatkih
združenja ICCA (2013) za 60-ta leta značilno trajanje kongresa v pov-
prečju šest dni, 50 let kasneje pa se je dolžina skoraj prepolovila in zna-
ša v povprečju 3,8 dneva. To so seveda podatki za mednarodna srečanja
združenj, za katera tudi sicer velja, da so običajno daljša od nacionalnih
kongresov in konferenc. Ob tem je treba naraščanje števila mednarodnih
kongresov interpretirati s previdnostjo, saj so ob pojavu ekonomske kri-
ze pred desetimi leti poročali o upadanju števila srečanj, ki pa se v zadnjih
letih ponovno povečuje (UFI 2016). Vseeno pa napovedi (ICCA 2015)
kažejo, da se bo obseg števila srečanj na mednarodni ravni še povečeval.
Gibanje števila udeležencev mednarodnih srečanj
Gibanje števila udeležencev mednarodnih srečanj po metodologiji zdru-
ženja ICCA je v obdobju od leta 1963 do leta 2012 prikazano kot absolu-
tno število vseh udeležencev ter kot povprečno število udeležencev na sre-
čanje v vsakem petletnem obdobju.
V 50-letnem obdobju je število mednarodnih srečanj močno narašča-
lo, prav tako je naraslo tudi število vseh udeležencev, in sicer z dveh mili-
jonov v 60-ih letih prejšnjega stoletja na več kot 20 milijonov v začetku ti-
sočletja. Slednje je treba interpretirati s previdnostjo, saj vsekakor ne gre
za vsa srečanja na kongresnem trgu, ampak le za segment mednarodnih
združenj, članic združenja ICCA, čeprav naraščanje števila udeležencev
ob prelomu tisočletja omenjajo tudi druge študije (Poland Meetings and
Events Industry Report 2014 2014).
Takšna rast števila udeležencev je zaradi naraščanja števila srečanj se-
veda pričakovana, vendar še jasnejšo sliko daje podatek o povprečnem šte-
vilu udeležencev na srečanje, ki kaže, da se je povprečno število udeležen-
cev na srečanje neprenehoma zmanjševalo. To je trend predvsem od 70-ih
let dalje, ko so bila srečanja z več tisoč udeleženci pogostejša, kar omenja
tudi Rogers (1998). Če to primerjamo s številom vseh srečanj, ugotovimo,
da gre razvoj kongresnih srečanj v smeri zmanjševanja velikosti posame-
znega srečanja ter povečevanja števila srečanj, kar pomeni, da je kongre-
snih srečanj vedno več, vendar z manj številčno udeležbo. Takšen razvoj
nakazuje pojav vse konkurenčnejšega kongresnega trga.
Še jasnejšo sliko o gibanju velikosti srečanj nam dajejo podatki po
velikostnih razredih, izraženih v številu udeležencev. Na začetku opa-
zovanega obdobja so bili najpogostejši kongresi med 250 do 999 udele-
ženci, sledijo jim kongresi z od 1.000 do 2.999 udeleženci, precej manj je
bilo najmanjših kongresov s 50 do 149 udeležencev, najmanj pa je zago-
