Page 64 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 64
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
tovo tistih z več kot 3.000 ali celo 10.000 udeleženci. V kasnejših obdob-
jih se gibanje obrne v prid manjšim kongresom, ki privabijo od 250 do
499 udeležencev, ki so v 80-ih letih prejšnjega stoletja najštevilčnejši. V
tem obdobju se močno znižuje tudi število srečanj v razredih z od 500 do
999 in od 1.000 do 1.999 udeleženci, medtem ko začnejo močno naraš-
čati manjši kongresi z med 50 in 249 udeleženci, pri čemer so skokovito
rast zabeležili najmanjši kongresi, ta tendenca pa se nadaljuje. Gibanje ve-
likosti srečanj glede na število udeležencev potrjujejo tudi druge študije,
ki navajajo, da manjši kongresi postajajo vse pogostejši (Poland Meetings
and Events Industry Report 2014 2014).
Gibanje števila mednarodnih srečanj v geografskem pogledu
Pregled mednarodnih srečanj v geografskem pogledu je pregled gibanja
64 števila srečanj po svetovnih regijah.
Zaradi zgodovinske pogojenosti je pričakovano največje število med-
narodnih srečanj v Evropi, kjer je bilo v 60-ih letih prejšnjega stoletja da-
leč največ kongresov, to je več kot 70 % vseh, medtem ko so druge regije
v skupni seštevek vseh mednarodnih srečanj po metodologiji ICCA pri-
spevale skupno manj kot tretjino vseh srečanj. Razmerje števila kongre-
sov med regijami ostaja v celotnem obdobju podobno, z opaznejšo spre-
membo v 70-ih letih, ko začne naraščati njihovo število predvsem v Aziji,
kasneje tudi v Latinski Ameriki. Slednje ugotavljajo tudi drugi avtorji
(Ladkin 2002; Kim in Kim 2004; Rogers 2008; Sangpikul in Kim 2009).
Evropa ostaja vodilna kongresna destinacija v svetovnem merilu, saj ima
po poročilih ICCA največje število kongresnih mest z najvišjim številom
mednarodnih srečanj. V Evropi za vodilni kongresni mesti veljata Pariz
in Dunaj, ki sta po zadnjih podatkih v letu 2014 zabeležili 214 oziroma
202 kongresa, pri čemer se je število kongresov od preloma tisočletja po-
trojilo v Parizu in početverilo na Dunaju, sledijo pa Barcelona, Madrid in
Berlin (ICCA 2009; ICCA 2010; ICCA 2011; ICCA 2012; ICCA 2013;
ICCA 2014). Pri tem ponovno velja previdnost pri interpretaciji podat-
kov, zbranih po metodologiji ICCA. Dunajski kongresni urad4 (Vienna
Convention Bureau) namreč navaja, da je število mednarodnih kongre-
sov še večje in je v letu 2002 znašalo 202 kongresa, v letu 2012 pa že 707.
4 Dunajski kongresni urad je eden redkih kongresnih uradov v Evropi, ki sistematično zbira, obde-
luje in vodi kongresno statistiko od leta 2002. Podobno je začel delovati poljski kongresni urad leta
2013, v Sloveniji je bila o tem opravljena pilotna raziskava (Sikošek idr. 2014). Vodenje kongresnih
statistik sicer zaradi nedorečene terminologije in metodologije v Evropi ni urejeno, kar so na skup-
nem srečanju ugotavljali tudi vodje nemškega, avstrijskega, nizozemskega, madžarskega in eston-
skega kongresnega urada (ACB 2013).
tovo tistih z več kot 3.000 ali celo 10.000 udeleženci. V kasnejših obdob-
jih se gibanje obrne v prid manjšim kongresom, ki privabijo od 250 do
499 udeležencev, ki so v 80-ih letih prejšnjega stoletja najštevilčnejši. V
tem obdobju se močno znižuje tudi število srečanj v razredih z od 500 do
999 in od 1.000 do 1.999 udeleženci, medtem ko začnejo močno naraš-
čati manjši kongresi z med 50 in 249 udeleženci, pri čemer so skokovito
rast zabeležili najmanjši kongresi, ta tendenca pa se nadaljuje. Gibanje ve-
likosti srečanj glede na število udeležencev potrjujejo tudi druge študije,
ki navajajo, da manjši kongresi postajajo vse pogostejši (Poland Meetings
and Events Industry Report 2014 2014).
Gibanje števila mednarodnih srečanj v geografskem pogledu
Pregled mednarodnih srečanj v geografskem pogledu je pregled gibanja
64 števila srečanj po svetovnih regijah.
Zaradi zgodovinske pogojenosti je pričakovano največje število med-
narodnih srečanj v Evropi, kjer je bilo v 60-ih letih prejšnjega stoletja da-
leč največ kongresov, to je več kot 70 % vseh, medtem ko so druge regije
v skupni seštevek vseh mednarodnih srečanj po metodologiji ICCA pri-
spevale skupno manj kot tretjino vseh srečanj. Razmerje števila kongre-
sov med regijami ostaja v celotnem obdobju podobno, z opaznejšo spre-
membo v 70-ih letih, ko začne naraščati njihovo število predvsem v Aziji,
kasneje tudi v Latinski Ameriki. Slednje ugotavljajo tudi drugi avtorji
(Ladkin 2002; Kim in Kim 2004; Rogers 2008; Sangpikul in Kim 2009).
Evropa ostaja vodilna kongresna destinacija v svetovnem merilu, saj ima
po poročilih ICCA največje število kongresnih mest z najvišjim številom
mednarodnih srečanj. V Evropi za vodilni kongresni mesti veljata Pariz
in Dunaj, ki sta po zadnjih podatkih v letu 2014 zabeležili 214 oziroma
202 kongresa, pri čemer se je število kongresov od preloma tisočletja po-
trojilo v Parizu in početverilo na Dunaju, sledijo pa Barcelona, Madrid in
Berlin (ICCA 2009; ICCA 2010; ICCA 2011; ICCA 2012; ICCA 2013;
ICCA 2014). Pri tem ponovno velja previdnost pri interpretaciji podat-
kov, zbranih po metodologiji ICCA. Dunajski kongresni urad4 (Vienna
Convention Bureau) namreč navaja, da je število mednarodnih kongre-
sov še večje in je v letu 2002 znašalo 202 kongresa, v letu 2012 pa že 707.
4 Dunajski kongresni urad je eden redkih kongresnih uradov v Evropi, ki sistematično zbira, obde-
luje in vodi kongresno statistiko od leta 2002. Podobno je začel delovati poljski kongresni urad leta
2013, v Sloveniji je bila o tem opravljena pilotna raziskava (Sikošek idr. 2014). Vodenje kongresnih
statistik sicer zaradi nedorečene terminologije in metodologije v Evropi ni urejeno, kar so na skup-
nem srečanju ugotavljali tudi vodje nemškega, avstrijskega, nizozemskega, madžarskega in eston-
skega kongresnega urada (ACB 2013).
