Page 65 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 65
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 65

Vrste prizorišč mednarodnih srečanj
V razdelku 2.3.3 smo predstavili posebnosti kongresnih prizorišč in iz-
postavili, da je hotel najpogosteje uporabljeno prizorišče, kar velja tudi za
mednarodna srečanja. Pogostnost uporabe hotelskih kongresnih zmoglji-
vosti je v celotnem opazovanem obdobju, to je od leta 1978 do leta 2012,
zelo visoka in znaša v 80-ih letih 33 % vseh uporabljenih prizorišč. Pri tem
skokovito narašča od preloma tisočletja dalje, ko znaša že 44 % vseh prizo-
rišč. Po pogostnosti sledi uporaba kongresnih centrov, ki je začela upada-
ti vzporedno z naraščanjem uporabe hotelskih zmogljivosti ter z narašča-
njem uporabe univerzitetnih prostorov. Najmanj pogosto se mednarodna
srečanja združenj odvijajo na posebnih prizoriščih, pri njih pogostnost
uporabe v opazovanem obdobju ostaja skoraj nespremenjena, z majhno
tendenco upadanja. Razlog za vse pogostejšo uporabo hotelskih kongres-
nih zmogljivosti in univerzitetnih prostorov gre iskati v spremembi profi-
la kongresov, ki v opazovanem obdobju po številu udeležencev na srečanje
postajajo vse manjši in zato ne zahtevajo zelo velikih dvoran in prizorišč,
kot so kongresni centri. O takšni pogostnosti uporabe po vrstah prizorišč
poročajo tudi druge študije, ko navajajo, da so med posameznimi vrstami
prizorišč najpogosteje zastopani hoteli, in sicer v Veliki Britaniji 43 % pri-
merov (ShiNa idr. 2013), preko 50 % na Danskem (VisitDenmark 2012)
in Poljskem (Poland Meetings and Events Industry Report 2014 2014) ter
v Združenih državah Amerike do 85 % primerov (CIC 2011). Hotelom
sledijo druge vrste prizorišč. Zagotovo na razmerje vpliva struktura po-
nudbe prizorišč in vrsta preučevanih kongresnih srečanj v posameznih
državah, vendar lahko kljub temu z veliko gotovostjo trdimo, da je hotel
najpogosteje uporabljeno prizorišče v kongresni dejavnosti.

Gibanje števila mednarodnih srečanj v Sloveniji in Ljubljani
V nadaljevanju prikazujemo gibanje števila vseh mednarodnih kongres-
nih srečanj v Sloveniji in Ljubljani po metodologiji združenja ICCA, in
sicer za obdobje od leta 2000 do leta 2014.

V zadnjih 15-ih letih se je število mednarodnih srečanj združenj v
Sloveniji skoraj podvojilo, pri čemer jih je skoraj polovica organiziranih v
Ljubljani. Slovenija se tako v rangiranju kongresnih držav po metodolo-
giji ICCA po številu organiziranih mednarodnih srečanj združenj v letu
2014 v svetovnem merilu uvršča okoli 45. mesta med več kot stotimi drža-
vami, v evropskem merilu pa na 27. mesto med 40 evropskimi državami.
Ljubljana je v letu 2014 po metodologiji ICCA po številu organiziranih
mednarodnih srečanj združenj na 74. mestu med več kot 370-imi mesti v
svetovnem merilu, v evropskem merilu pa je na 38. mestu med 206 mesti
   60   61   62   63   64   65   66   67   68   69   70