Page 66 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 66
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
in si mesto deli z Bukarešto in Moskvo (ICCA 2015). Čeprav gre za ran-
giranje držav in mest, ki so članice strokovnega združenja ICCA in kon-
gresne destinacije, gostiteljice mednarodnih srečanj združenj, kar pome-
ni, da podatki veljajo le za ožji del kongresnega trga, njihovo razvrščanje
nakazuje na razvitost kongresne infrastrukture in storitev na destinaci-
ji ter njeno sposobnost, da privabi tudi večje in zahtevnejše organizator-
je srečanj.
Povzetek ugotovitev
Značilnosti kongresne dejavnosti v svetu smo ob odsotnosti celovitih se-
kundarnih podatkov predstavili s pomočjo podatkov iz poročil strokov-
nega združenja ICCA, ki v segmentu kongresnih srečanj združenj konti-
nuirano in po enotni metodologiji zbira in obdeluje podatke od leta 1963.
66 Čeprav gre za podatke o kongresih, ki predstavljajo le del kongresnega
trga in zaradi te omejitve ne omogočajo posploševanja izven populaci-
je mednarodnih kongresov združenj, ki jih organizirajo članice združe-
nja ICCA, zaradi velikega števila sodelujočih držav oziroma kongresnih
mest vendarle omogočajo relativno celosten pregled kongresne dejavnosti
v svetu, ki ga uporabljajo tudi drugi raziskovalci. Obenem zaradi dolgole-
tnega zbiranja podatkov, ki sega v začetke moderne kongresne dejavnosti,
omogoča tudi zgodovinski pregled.
Ugotovili smo, da se je v zadnjih 50-ih letih število mednarodnih sre-
čanj združenj močno povečalo, prav tako število udeležencev, vendar pa
njihovo povprečno število na posamezno srečanje upada, kar pomeni, da
se pojavlja vedno večje število po številu obiskovalcev manjših kongresov,
ki trajajo krajši čas. Najbolj obiskana kongresna regija v svetovnem meri-
lu je Evropa, kjer se odvija več kot polovica vseh kongresov. Za prizorišče
kongresnega srečanja je najpogosteje izbran hotel, ki v strukturi prizori-
šč dosega skoraj polovični delež. Zagotovo se je zaradi zmanjševanja veli-
kosti srečanj glede na število udeležencev zmanjšalo povpraševanje po or-
ganizaciji srečanj v večjih kongresnih centrih, povečalo pa se je zanimanje
za univerzitetne prostore in posebna prizorišča.
Opredelitev kongresnega proizvoda in kongresne destinacije
Za širše razumevanje koncepta kongresne destinacije so v nadaljevanju
pojasnjeni koncept turistične destinacije in posebej koncept kongresne
destinacije kot njene specifične oblike ter koncept kongresnega proizvo-
da. Poglavje zaključujemo s pregledom povezav in razmerij med deležni-
ki kongresne destinacije.
in si mesto deli z Bukarešto in Moskvo (ICCA 2015). Čeprav gre za ran-
giranje držav in mest, ki so članice strokovnega združenja ICCA in kon-
gresne destinacije, gostiteljice mednarodnih srečanj združenj, kar pome-
ni, da podatki veljajo le za ožji del kongresnega trga, njihovo razvrščanje
nakazuje na razvitost kongresne infrastrukture in storitev na destinaci-
ji ter njeno sposobnost, da privabi tudi večje in zahtevnejše organizator-
je srečanj.
Povzetek ugotovitev
Značilnosti kongresne dejavnosti v svetu smo ob odsotnosti celovitih se-
kundarnih podatkov predstavili s pomočjo podatkov iz poročil strokov-
nega združenja ICCA, ki v segmentu kongresnih srečanj združenj konti-
nuirano in po enotni metodologiji zbira in obdeluje podatke od leta 1963.
66 Čeprav gre za podatke o kongresih, ki predstavljajo le del kongresnega
trga in zaradi te omejitve ne omogočajo posploševanja izven populaci-
je mednarodnih kongresov združenj, ki jih organizirajo članice združe-
nja ICCA, zaradi velikega števila sodelujočih držav oziroma kongresnih
mest vendarle omogočajo relativno celosten pregled kongresne dejavnosti
v svetu, ki ga uporabljajo tudi drugi raziskovalci. Obenem zaradi dolgole-
tnega zbiranja podatkov, ki sega v začetke moderne kongresne dejavnosti,
omogoča tudi zgodovinski pregled.
Ugotovili smo, da se je v zadnjih 50-ih letih število mednarodnih sre-
čanj združenj močno povečalo, prav tako število udeležencev, vendar pa
njihovo povprečno število na posamezno srečanje upada, kar pomeni, da
se pojavlja vedno večje število po številu obiskovalcev manjših kongresov,
ki trajajo krajši čas. Najbolj obiskana kongresna regija v svetovnem meri-
lu je Evropa, kjer se odvija več kot polovica vseh kongresov. Za prizorišče
kongresnega srečanja je najpogosteje izbran hotel, ki v strukturi prizori-
šč dosega skoraj polovični delež. Zagotovo se je zaradi zmanjševanja veli-
kosti srečanj glede na število udeležencev zmanjšalo povpraševanje po or-
ganizaciji srečanj v večjih kongresnih centrih, povečalo pa se je zanimanje
za univerzitetne prostore in posebna prizorišča.
Opredelitev kongresnega proizvoda in kongresne destinacije
Za širše razumevanje koncepta kongresne destinacije so v nadaljevanju
pojasnjeni koncept turistične destinacije in posebej koncept kongresne
destinacije kot njene specifične oblike ter koncept kongresnega proizvo-
da. Poglavje zaključujemo s pregledom povezav in razmerij med deležni-
ki kongresne destinacije.
