Page 67 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 67
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 67
Koncept kongresnega proizvoda
Kongresni proizvod pravzaprav ni proizvod v pravem pomenu besede.
Njegova opredelitev izhaja iz temeljnega razumevanja turističnega proi-
zvoda, ki ga razumemo v ožjem in širšem pomenu te besede. V ožjem po-
menu je kongresni proizvod v resnici konferenca kot taka, v širšem pogle-
du pa preplet konference in storitev, ki omogočajo njeno organizacijo in
izvedbo na kongresni destinaciji.
Na kongresni proizvod moramo najprej gledati z ožjega stališča, ki je
v resnici temeljnega pomena tako za kongresno destinacijo kot kongresni
turizem sploh. To je osnovni kongresni proizvod (angl. core product) ali
kongresna prireditev oziroma poslovno srečanje kot tako, kot poudarjajo
Baloglu in Love (2005), Zhang, Leung in Qu (2007) ter Lu in Cai (2009).
Kot osnovno celico temeljnega kongresnega proizvoda pa lahko v resnici
razumemo program kongresa, saj je vsebina tista, ki ga določa. Slednje je
tudi osnovni motiv potovanja poslovnega turista in osnovni motiv naroč-
nika oziroma organizatorja za organizacijo konference. Podobno na te-
meljni kongresni proizvod gledajo tudi Zhang, Leung in Qu (2007, 1126),
ki trdijo, da je osnovni proizvod konference njen program.
Njegovo širše razumevanje lahko izpeljemo iz osnovnega razume-
vanja turističnega proizvoda, ki je kompleksen skupek različnih stori-
tev, ki jih ponuja turistična destinacija (Nemec Rudež in Zabukovec Ba-
ruca 2011), kot so zanimivosti in okolje destinacije, obrati in storitve na
destinaciji, infrastruktura in njena dostopnost ter cena destinacije, in je
zato razumljen kot integralni turistični proizvod. Swarbrooke in Horner
(2001), Davidson in Rogers (2006) ter Dragićević, Armenski in Jovićić
(2009) na kongresni proizvod prav tako gledajo kot na skupek storitev
in proizvodov, ki jih ponuja kongresna destinacija, torej ga razumejo kot
sestavljen turistični proizvod, pri čemer poudarjajo, da so nekateri deli
kongresnega proizvoda, kot na primer prizorišče ali hotelska soba, opri-
jemljivi, medtem ko so drugi, kot na primer vzdušje, ugled ali varnost de-
stinacije, neoprijemljivi.
Kongresni proizvod je torej v osnovi konferenca, ki jo v prvi vrsti de-
finira njen program oziroma vsebina in jo razumemo kot temeljni vzvod
za kongresno dejavnost same destinacije, ki ga ta z dodajanjem svojih sto-
ritev oblikuje v integralni kongresni proizvod na kongresni destinaciji.
Koncept kongresne destinacije
Analiza literature o kongresnem turizmu (Oppermann 1996a in 1996b;
Oppermann in Chon 1997; Rogers 1998; Crouch in Brent Ritchie 1998;
Swarbrooke in Horner 2001; Petersen 2005; Davidson in Rogers 2006;
Koncept kongresnega proizvoda
Kongresni proizvod pravzaprav ni proizvod v pravem pomenu besede.
Njegova opredelitev izhaja iz temeljnega razumevanja turističnega proi-
zvoda, ki ga razumemo v ožjem in širšem pomenu te besede. V ožjem po-
menu je kongresni proizvod v resnici konferenca kot taka, v širšem pogle-
du pa preplet konference in storitev, ki omogočajo njeno organizacijo in
izvedbo na kongresni destinaciji.
Na kongresni proizvod moramo najprej gledati z ožjega stališča, ki je
v resnici temeljnega pomena tako za kongresno destinacijo kot kongresni
turizem sploh. To je osnovni kongresni proizvod (angl. core product) ali
kongresna prireditev oziroma poslovno srečanje kot tako, kot poudarjajo
Baloglu in Love (2005), Zhang, Leung in Qu (2007) ter Lu in Cai (2009).
Kot osnovno celico temeljnega kongresnega proizvoda pa lahko v resnici
razumemo program kongresa, saj je vsebina tista, ki ga določa. Slednje je
tudi osnovni motiv potovanja poslovnega turista in osnovni motiv naroč-
nika oziroma organizatorja za organizacijo konference. Podobno na te-
meljni kongresni proizvod gledajo tudi Zhang, Leung in Qu (2007, 1126),
ki trdijo, da je osnovni proizvod konference njen program.
Njegovo širše razumevanje lahko izpeljemo iz osnovnega razume-
vanja turističnega proizvoda, ki je kompleksen skupek različnih stori-
tev, ki jih ponuja turistična destinacija (Nemec Rudež in Zabukovec Ba-
ruca 2011), kot so zanimivosti in okolje destinacije, obrati in storitve na
destinaciji, infrastruktura in njena dostopnost ter cena destinacije, in je
zato razumljen kot integralni turistični proizvod. Swarbrooke in Horner
(2001), Davidson in Rogers (2006) ter Dragićević, Armenski in Jovićić
(2009) na kongresni proizvod prav tako gledajo kot na skupek storitev
in proizvodov, ki jih ponuja kongresna destinacija, torej ga razumejo kot
sestavljen turistični proizvod, pri čemer poudarjajo, da so nekateri deli
kongresnega proizvoda, kot na primer prizorišče ali hotelska soba, opri-
jemljivi, medtem ko so drugi, kot na primer vzdušje, ugled ali varnost de-
stinacije, neoprijemljivi.
Kongresni proizvod je torej v osnovi konferenca, ki jo v prvi vrsti de-
finira njen program oziroma vsebina in jo razumemo kot temeljni vzvod
za kongresno dejavnost same destinacije, ki ga ta z dodajanjem svojih sto-
ritev oblikuje v integralni kongresni proizvod na kongresni destinaciji.
Koncept kongresne destinacije
Analiza literature o kongresnem turizmu (Oppermann 1996a in 1996b;
Oppermann in Chon 1997; Rogers 1998; Crouch in Brent Ritchie 1998;
Swarbrooke in Horner 2001; Petersen 2005; Davidson in Rogers 2006;
