Page 68 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 68
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
Rogers 2008) pokaže, da definiranje kongresne destinacije ni povsem na-
tančno, pogosto so si definicije neenotne, predvsem pri opredeljevanju
njenih dimenzij oziroma prostorskega okvira. Ugotovili smo tudi, da je
kongresni turizem del poslovnega turizma, ta pa sestavni del turizma kot
najširšega koncepta, ki predvideva potovanje ljudi iz namembne v gosti-
teljsko destinacijo iz določenih razlogov in za določen čas. Zaradi na-
tančnejšega razumevanja kongresne destinacije smo se odločili, da bomo
izhajali najprej iz opredelitev turistične destinacije na splošno, čeprav je
tudi zanjo značilno definiranje z različnih zornih kotov. Kot trdi Vo-
deb (2014), ko predstavlja definicije turistične destinacije v prostočasnem
smislu,5 se namreč avtorji niti ne obremenjujejo preveč z definicijami de-
stinacij, ker se ukvarjajo s koncentracijo turističnega povpraševanja.
Turistična destinacija je pogosto opredeljena kot prostorski fenomen
68 (Vodeb 2014). Izraz destinacija se je pojavil v 2. polovici 20. stoletja in po-
meni cilj potovanja, izhaja pa iz latinske besede »dēstinātiō«, ki pome-
ni določitev, sklep (Fran 2015). Vodeb (2014) omenja, da beseda pomeni
tudi mesto, cilj ali namen. Prav prvotni pomen besede »destinatio« naj-
bolje napotuje na razumevanje besede tudi v jeziku turistične stroke, ki
destinacijo razume kot neko območje, cilj potovanja ali zadrževanja tu-
ristov. To ne pomeni, da je definiranje lahko enoznačno. Prav nasprotno:
ima namreč kar nekaj različnih pojmovnih vidikov. Vodeb (2014) nava-
ja, da je turistično destinacijo mogoče opredeliti z različnih stališč, kot so
prostorski ali geografski vidik, vsebinski vidik, stališča turistov, poslovni
ali strateški vidik ter sistemski vidik. Turistična destinacija je tako opre-
deljena kot zaokrožen prostor, ki razpolaga z zadostno infrastrukturo in
zagotavlja določeno ponudbo storitev, proizvodov in zanimivosti, name-
njenih turističnemu povpraševanju, ki jo upravljajo ter ocenjujejo različ-
ne skupine deležnikov.
V literaturi o kongresnem turizmu kongresno destinacijo kot tako
opredeljujejo Rogers (1998) ter Swarbrooke in Horner (2001), pri čemer
prav zaradi kompleksnosti povezav med kongresno ponudbo in povpraše-
vanjem pogrešamo bolj poglobljeno in sistematično definicijo koncepta.
Kongresna destinacija kot prostorska, vsebinska in storitvena entiteta
Rogers (1998) na kongresno destinacijo gleda prostorsko in z vidika po-
nudbe, saj jo razume kot ločeno, zaokroženo območje. Zanjo navaja, da
je pogosto razumljena zelo preprosto, in sicer kot lokacija kongresa, ki je
5 Interpretacijo turistične destinacije v tem primeru razumemo v njenem najširšem smislu, zato jo
smemo analogno uporabiti tudi za razumevanje konceptov v povezavi s kongresno destinacijo.
Rogers 2008) pokaže, da definiranje kongresne destinacije ni povsem na-
tančno, pogosto so si definicije neenotne, predvsem pri opredeljevanju
njenih dimenzij oziroma prostorskega okvira. Ugotovili smo tudi, da je
kongresni turizem del poslovnega turizma, ta pa sestavni del turizma kot
najširšega koncepta, ki predvideva potovanje ljudi iz namembne v gosti-
teljsko destinacijo iz določenih razlogov in za določen čas. Zaradi na-
tančnejšega razumevanja kongresne destinacije smo se odločili, da bomo
izhajali najprej iz opredelitev turistične destinacije na splošno, čeprav je
tudi zanjo značilno definiranje z različnih zornih kotov. Kot trdi Vo-
deb (2014), ko predstavlja definicije turistične destinacije v prostočasnem
smislu,5 se namreč avtorji niti ne obremenjujejo preveč z definicijami de-
stinacij, ker se ukvarjajo s koncentracijo turističnega povpraševanja.
Turistična destinacija je pogosto opredeljena kot prostorski fenomen
68 (Vodeb 2014). Izraz destinacija se je pojavil v 2. polovici 20. stoletja in po-
meni cilj potovanja, izhaja pa iz latinske besede »dēstinātiō«, ki pome-
ni določitev, sklep (Fran 2015). Vodeb (2014) omenja, da beseda pomeni
tudi mesto, cilj ali namen. Prav prvotni pomen besede »destinatio« naj-
bolje napotuje na razumevanje besede tudi v jeziku turistične stroke, ki
destinacijo razume kot neko območje, cilj potovanja ali zadrževanja tu-
ristov. To ne pomeni, da je definiranje lahko enoznačno. Prav nasprotno:
ima namreč kar nekaj različnih pojmovnih vidikov. Vodeb (2014) nava-
ja, da je turistično destinacijo mogoče opredeliti z različnih stališč, kot so
prostorski ali geografski vidik, vsebinski vidik, stališča turistov, poslovni
ali strateški vidik ter sistemski vidik. Turistična destinacija je tako opre-
deljena kot zaokrožen prostor, ki razpolaga z zadostno infrastrukturo in
zagotavlja določeno ponudbo storitev, proizvodov in zanimivosti, name-
njenih turističnemu povpraševanju, ki jo upravljajo ter ocenjujejo različ-
ne skupine deležnikov.
V literaturi o kongresnem turizmu kongresno destinacijo kot tako
opredeljujejo Rogers (1998) ter Swarbrooke in Horner (2001), pri čemer
prav zaradi kompleksnosti povezav med kongresno ponudbo in povpraše-
vanjem pogrešamo bolj poglobljeno in sistematično definicijo koncepta.
Kongresna destinacija kot prostorska, vsebinska in storitvena entiteta
Rogers (1998) na kongresno destinacijo gleda prostorsko in z vidika po-
nudbe, saj jo razume kot ločeno, zaokroženo območje. Zanjo navaja, da
je pogosto razumljena zelo preprosto, in sicer kot lokacija kongresa, ki je
5 Interpretacijo turistične destinacije v tem primeru razumemo v njenem najširšem smislu, zato jo
smemo analogno uporabiti tudi za razumevanje konceptov v povezavi s kongresno destinacijo.
