Page 69 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 69
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 69
lahko nek kraj, mesto ali regija znotraj države, ki mora razpolagati s pri-
merno infrastrukturo, prizorišči, nastanitvijo, zanimivostmi in podpor-
nimi storitvami. Pogosto je tudi sicer v literaturi zaslediti le ožje razume-
vanje kongresne destinacije kot lokacije za izvedbo kongresa (Baloglu in
Love 2005; Millar in Kerr 2009; Shin 2009; Del Chiappa 2012).
Širše kongresno destinacijo opredeljujeta Swarbrooke in Horner
(2001), ki jo razumeta kot osrednji kraj ali prostor zanimanja poslovnega
potovanja zaradi udeležbe na poslovnem srečanju, nanjo pa gledata z več
zornih kotov. Kot najpomembnejšega ocenjujeta trženjski vidik kongres-
ne destinacije, ki v ospredje postavlja nakupno zanimanje, čeprav opozar-
jata, da jo je treba razumeti tudi s prostorskega oziroma geografskega sta-
lišča, kot državo, regijo, mesto ali manjše turistično območje. Obenem
opozarjata, da je treba razlikovati med pojmoma kongresna destinacija in
kongresno prizorišče, saj naj bi destinacijo razumeli kot neko območje,
prizorišče pa kot samostojno enoto tega območja, torej velja destinacija za
širši pojem kot prizorišče. Kljub temu smo v literaturi zasledili kar nekaj
razumevanj kongresnega prizorišča kot destinacije (Robinson in Callan
2005; Millar in Kerr 2009; Shin 2009; Del Chiappa 2012). Temu razume-
vanju se približujeta Oral in Whitfield (2010), ki omenjata pojem mak-
ro destinacije, kamor uvrščata atribute širše destinacije, in mikro desti-
nacije, kamor spada ponudba storitev prizorišč, nastanitev in restavracij.
Ob prostorskem definiranju kongresne destinacije je treba omeniti nje-
no dejansko prostorsko razsežnost, ki jo omenjajo tudi v empiričnih razi-
skavah. To pomeni, da je destinacija lahko samostojna geografska entite-
ta kot kraj, kar je med prvimi raziskoval Oppermann (1996b), ali država
oziroma svetovna regija, ki ju pogosto omenjajo v kongresnih statističnih
poročilih.
Swarbrooke in Horner (prav tam) kongresno destinacijo obravnava-
ta tudi z vsebinskega vidika, ko omenjata, da posamezni destinaciji dajejo
značaj različne oblike poslovnih srečanj, in tako navajata, da je destinacija
enkrat konferenčna/kongresna destinacija (v ožjem smislu), drugič pa de-
stinacija za motivacijska potovanja (»incentive« destinacija). O raznovr-
stnem značaju kongresnih destinacij lahko sklepamo tudi iz drugih opre-
delitev. Tako se pogosto pojavlja še imenovanje destinacije za kongresne
razstave (angl. exhibition destination) (Lu in Cai 2009; Jin 2010), čeprav
Swarbrooke in Horner (2001) menita, da kongresna destinacija zadovo-
ljuje potrebe več različnih poslovnih srečanj.
Za kompleksnejši pogled na koncept kongresne destinacije je treba de-
stinacijo razumeti ne le kot geografsko in vsebinsko entiteto, temveč tudi
kot prostor, ki zagotavlja primerne storitve in dobrine za izvedbo poslov-
lahko nek kraj, mesto ali regija znotraj države, ki mora razpolagati s pri-
merno infrastrukturo, prizorišči, nastanitvijo, zanimivostmi in podpor-
nimi storitvami. Pogosto je tudi sicer v literaturi zaslediti le ožje razume-
vanje kongresne destinacije kot lokacije za izvedbo kongresa (Baloglu in
Love 2005; Millar in Kerr 2009; Shin 2009; Del Chiappa 2012).
Širše kongresno destinacijo opredeljujeta Swarbrooke in Horner
(2001), ki jo razumeta kot osrednji kraj ali prostor zanimanja poslovnega
potovanja zaradi udeležbe na poslovnem srečanju, nanjo pa gledata z več
zornih kotov. Kot najpomembnejšega ocenjujeta trženjski vidik kongres-
ne destinacije, ki v ospredje postavlja nakupno zanimanje, čeprav opozar-
jata, da jo je treba razumeti tudi s prostorskega oziroma geografskega sta-
lišča, kot državo, regijo, mesto ali manjše turistično območje. Obenem
opozarjata, da je treba razlikovati med pojmoma kongresna destinacija in
kongresno prizorišče, saj naj bi destinacijo razumeli kot neko območje,
prizorišče pa kot samostojno enoto tega območja, torej velja destinacija za
širši pojem kot prizorišče. Kljub temu smo v literaturi zasledili kar nekaj
razumevanj kongresnega prizorišča kot destinacije (Robinson in Callan
2005; Millar in Kerr 2009; Shin 2009; Del Chiappa 2012). Temu razume-
vanju se približujeta Oral in Whitfield (2010), ki omenjata pojem mak-
ro destinacije, kamor uvrščata atribute širše destinacije, in mikro desti-
nacije, kamor spada ponudba storitev prizorišč, nastanitev in restavracij.
Ob prostorskem definiranju kongresne destinacije je treba omeniti nje-
no dejansko prostorsko razsežnost, ki jo omenjajo tudi v empiričnih razi-
skavah. To pomeni, da je destinacija lahko samostojna geografska entite-
ta kot kraj, kar je med prvimi raziskoval Oppermann (1996b), ali država
oziroma svetovna regija, ki ju pogosto omenjajo v kongresnih statističnih
poročilih.
Swarbrooke in Horner (prav tam) kongresno destinacijo obravnava-
ta tudi z vsebinskega vidika, ko omenjata, da posamezni destinaciji dajejo
značaj različne oblike poslovnih srečanj, in tako navajata, da je destinacija
enkrat konferenčna/kongresna destinacija (v ožjem smislu), drugič pa de-
stinacija za motivacijska potovanja (»incentive« destinacija). O raznovr-
stnem značaju kongresnih destinacij lahko sklepamo tudi iz drugih opre-
delitev. Tako se pogosto pojavlja še imenovanje destinacije za kongresne
razstave (angl. exhibition destination) (Lu in Cai 2009; Jin 2010), čeprav
Swarbrooke in Horner (2001) menita, da kongresna destinacija zadovo-
ljuje potrebe več različnih poslovnih srečanj.
Za kompleksnejši pogled na koncept kongresne destinacije je treba de-
stinacijo razumeti ne le kot geografsko in vsebinsko entiteto, temveč tudi
kot prostor, ki zagotavlja primerne storitve in dobrine za izvedbo poslov-
