Page 232 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 232
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
Zanimivo je, da je skladatelj v svojih samospevih ter v večini svojih
komornih in solističnih del ohranil ekspresionistični slog z elementi nove
stvarnosti vse do zadnjih Treh samospevov na besedilo Mitje Šarabona leta
1944. To dokazujeta tudi denimo Scherzo (1925) in Nocturno (1944) za klavir
oz. priredba slednjega za violino in klavir (1947), ki začenjajo ter zaključu-
jejo njegov ekspresionistični lok izraznosti. Ta se še posebej vzpne med in
po Žebretovem prihodu iz Prage v delih kot so Godalni kvartet (1935), Cap-
rice (1935) in Preludij za violino in klavir (1936), Trije lirični poemi za violino
in klavir (1937), komorne skladbe in otroški zbori v četrtonskem in šestino-
tonskem sistemu ter orkestralni skladbi Tek (1935) in Toccata (1936). Sodijo
med »najradikalnejša« slovenska ekspresionistična dela.
Leta 1938 začne Žebrè vključevati impresionistične tehnike v svoj kom-
pozicijski slog in ustvari zaporedoma dve obsežni skladbi pod vplivom Cla-
uda Debussyja. Polislogovni balet (simfonično sliko v treh stavkih) Dan oz.
Bacchanale (1938–1942)43 z elementi impresionizma, ekspresionizma, nove
stvarnosti in postromantike zaključi štiri leta zatem. Njegova zamisel o iz-
ključno impresionistični skladbi pa se uresniči že prej. Leta 1939 nastane
njegov prvi »impresionistični biser« z naslovom Vizija, ki se ji pridruži leta
1942 Tretja, imenovana tudi Prebujenje, in leta 1943 še Druga. Cikel Treh vi-
zij (sestavil ga je glede na glasbeno vsebino, ne po letnicah nastanka), je nje-
govo najbolj slogovno enovito delo in eno najboljših orkestralnih impresio-
nističnih skladb na Slovenskem.
Nekatere impresionistične tehnike ostanejo v manjši meri del kom-
pozicijskega stavka tudi v njegovih kasnejših orkestralnih skladbah, kljub
njihovemu drugačnemu končnemu izraznemu učinku (figuralne tekstur-
ne plasti, za impresionizem značilne tonske vrste – pentatonika, celotonska
lestvica ipd. ob daljših, tudi kromatičnih tonskih strukturah). Pod moč-
nejšim vplivom impresionstičnega izraza in tehnike, ki ga združi z ekspre-
sionističnem, pa ostaja le še Maja in morje za sopran in orkester (1944).
Tendenci socialističnega realizma z večjim nagibom k tradicionalnim obli-
kovnim postopkom in diatoničnim strukturam je prilagodil skladatelj or-
kestralna dela Svobodi naproti (1944), Žalno glasbo v spomin Slavka Oster-
ca (1945) in Allegro risoluto-marciale (1949), posebej veličastno polislogovno
delo sodobnega klasicističnega modernizma pa je Concertino za klavir in
orkester (1946).
43 Skladba je poznana pod naslovom Bacchanale, dokler se ni ugotovilo pravega naslova
dela. Prim. Salmič Kovačič, Orkestralni opus Demetrija Žebreta, 59–72.
230
Zanimivo je, da je skladatelj v svojih samospevih ter v večini svojih
komornih in solističnih del ohranil ekspresionistični slog z elementi nove
stvarnosti vse do zadnjih Treh samospevov na besedilo Mitje Šarabona leta
1944. To dokazujeta tudi denimo Scherzo (1925) in Nocturno (1944) za klavir
oz. priredba slednjega za violino in klavir (1947), ki začenjajo ter zaključu-
jejo njegov ekspresionistični lok izraznosti. Ta se še posebej vzpne med in
po Žebretovem prihodu iz Prage v delih kot so Godalni kvartet (1935), Cap-
rice (1935) in Preludij za violino in klavir (1936), Trije lirični poemi za violino
in klavir (1937), komorne skladbe in otroški zbori v četrtonskem in šestino-
tonskem sistemu ter orkestralni skladbi Tek (1935) in Toccata (1936). Sodijo
med »najradikalnejša« slovenska ekspresionistična dela.
Leta 1938 začne Žebrè vključevati impresionistične tehnike v svoj kom-
pozicijski slog in ustvari zaporedoma dve obsežni skladbi pod vplivom Cla-
uda Debussyja. Polislogovni balet (simfonično sliko v treh stavkih) Dan oz.
Bacchanale (1938–1942)43 z elementi impresionizma, ekspresionizma, nove
stvarnosti in postromantike zaključi štiri leta zatem. Njegova zamisel o iz-
ključno impresionistični skladbi pa se uresniči že prej. Leta 1939 nastane
njegov prvi »impresionistični biser« z naslovom Vizija, ki se ji pridruži leta
1942 Tretja, imenovana tudi Prebujenje, in leta 1943 še Druga. Cikel Treh vi-
zij (sestavil ga je glede na glasbeno vsebino, ne po letnicah nastanka), je nje-
govo najbolj slogovno enovito delo in eno najboljših orkestralnih impresio-
nističnih skladb na Slovenskem.
Nekatere impresionistične tehnike ostanejo v manjši meri del kom-
pozicijskega stavka tudi v njegovih kasnejših orkestralnih skladbah, kljub
njihovemu drugačnemu končnemu izraznemu učinku (figuralne tekstur-
ne plasti, za impresionizem značilne tonske vrste – pentatonika, celotonska
lestvica ipd. ob daljših, tudi kromatičnih tonskih strukturah). Pod moč-
nejšim vplivom impresionstičnega izraza in tehnike, ki ga združi z ekspre-
sionističnem, pa ostaja le še Maja in morje za sopran in orkester (1944).
Tendenci socialističnega realizma z večjim nagibom k tradicionalnim obli-
kovnim postopkom in diatoničnim strukturam je prilagodil skladatelj or-
kestralna dela Svobodi naproti (1944), Žalno glasbo v spomin Slavka Oster-
ca (1945) in Allegro risoluto-marciale (1949), posebej veličastno polislogovno
delo sodobnega klasicističnega modernizma pa je Concertino za klavir in
orkester (1946).
43 Skladba je poznana pod naslovom Bacchanale, dokler se ni ugotovilo pravega naslova
dela. Prim. Salmič Kovačič, Orkestralni opus Demetrija Žebreta, 59–72.
230
