Page 100 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 100
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
Isti avtor loči formalno strukturo in neformalno, ki dopolnjuje funk-
cioniranje organizacije. Strukturo organizacije sestavljajo: tehnična struk-
tura (razdelitev in združevanje delovnih nalog), komunikacijska struktu-
ra (smeri komunikacije, poročanje), motivacijska struktura (formalna in
neformalna) in struktura vodenja (stopnje hierarhije, zadolžitve, pozicije
posameznikov).
Z bolj dinamično dejavnostjo organizacije, njeno pojavo na trgu ali
z razvojem se pojavi tudi potreba po drugačni in specifični organizacijski
strukturi. Vodja mora pravočasno reagirati, predlagati in uvesti tako struk-
turo organizacije, da je prilagojena njenemu delu in življenju, da bo sam kot
vrh te strukture svoje delo dobro opravljal.
Vodja mora znati vse večje in manjše skupine povezati v celoto, ki tvo-
ri organizacijo. Način tega povezovanja nam določi odnose – tako imeno-
vano strukturo organizacije. Vodjo naj bi pri sprejemanju strukturnih od-
ločitev vodili temeljni organizacijski koncepti, ki v glavnem veljajo za vse
vrste organizacij. Ti temeljni organizacijski koncepti nam določajo vode-
nje organizacije. Pri snovanju strukture organizacije je potrebno upošteva-
ti zakonske zahteve (predvsem v delu, ki določa soodločanje zaposlenih) in
cilje organizacije.
Organizacijske strukture imajo otipljiv izraz v obnašanju in aktivno-
sti članov določene organizacije. Te strukture nam zelo nazorno prikazuje-
jo poti odločanja, komunikacije, relacij moči in avtoritete, ki jih favorizira
vodja kot »kreator« te strukture.
Lipičnik (1999) opozarja, da notranja organizacija in način njenega
delovanja predstavljata glavna pogoja uspešnosti organizacije. Zato je po-
membno, da ji posvetimo dovolj pozornosti. Vedno naj bi ju oblikovali cilji,
naloge, nosilci nalog in njihova medsebojna razmerja. Cilji določajo naloge,
ki jih morajo nosilci nalog izvršiti za doseganje cilja. Medsebojna razmer-
ja med posameznimi sklopi ne smejo biti toga, ampak dovolj fleksibilna, da
omogočajo hitro, učinkovito in stalno komunikacijo.
V organizacijski strukturi neprofitnih organizacij, kjer je zaposlenih
več socialnih pedagogov, to daje možnost formiranja tima, ki poleg osnov-
nega sodelovanja in izmenjave izkušenj nudi tudi možnost skupnih refleksij
in evalvacij njihovega dela. Če pa imamo v isti organizaciji zaposlene tudi
druge strokovnjake iz različnih poklicev pomoči (socialni pedagogi, peda-
gogi, psihologi, socialni delavci), to omogoča osvetlitev problemov iz različ-
nih zornih kotov. Sinergija in večplastni pogled na reševanje nekega proble-
98
Isti avtor loči formalno strukturo in neformalno, ki dopolnjuje funk-
cioniranje organizacije. Strukturo organizacije sestavljajo: tehnična struk-
tura (razdelitev in združevanje delovnih nalog), komunikacijska struktu-
ra (smeri komunikacije, poročanje), motivacijska struktura (formalna in
neformalna) in struktura vodenja (stopnje hierarhije, zadolžitve, pozicije
posameznikov).
Z bolj dinamično dejavnostjo organizacije, njeno pojavo na trgu ali
z razvojem se pojavi tudi potreba po drugačni in specifični organizacijski
strukturi. Vodja mora pravočasno reagirati, predlagati in uvesti tako struk-
turo organizacije, da je prilagojena njenemu delu in življenju, da bo sam kot
vrh te strukture svoje delo dobro opravljal.
Vodja mora znati vse večje in manjše skupine povezati v celoto, ki tvo-
ri organizacijo. Način tega povezovanja nam določi odnose – tako imeno-
vano strukturo organizacije. Vodjo naj bi pri sprejemanju strukturnih od-
ločitev vodili temeljni organizacijski koncepti, ki v glavnem veljajo za vse
vrste organizacij. Ti temeljni organizacijski koncepti nam določajo vode-
nje organizacije. Pri snovanju strukture organizacije je potrebno upošteva-
ti zakonske zahteve (predvsem v delu, ki določa soodločanje zaposlenih) in
cilje organizacije.
Organizacijske strukture imajo otipljiv izraz v obnašanju in aktivno-
sti članov določene organizacije. Te strukture nam zelo nazorno prikazuje-
jo poti odločanja, komunikacije, relacij moči in avtoritete, ki jih favorizira
vodja kot »kreator« te strukture.
Lipičnik (1999) opozarja, da notranja organizacija in način njenega
delovanja predstavljata glavna pogoja uspešnosti organizacije. Zato je po-
membno, da ji posvetimo dovolj pozornosti. Vedno naj bi ju oblikovali cilji,
naloge, nosilci nalog in njihova medsebojna razmerja. Cilji določajo naloge,
ki jih morajo nosilci nalog izvršiti za doseganje cilja. Medsebojna razmer-
ja med posameznimi sklopi ne smejo biti toga, ampak dovolj fleksibilna, da
omogočajo hitro, učinkovito in stalno komunikacijo.
V organizacijski strukturi neprofitnih organizacij, kjer je zaposlenih
več socialnih pedagogov, to daje možnost formiranja tima, ki poleg osnov-
nega sodelovanja in izmenjave izkušenj nudi tudi možnost skupnih refleksij
in evalvacij njihovega dela. Če pa imamo v isti organizaciji zaposlene tudi
druge strokovnjake iz različnih poklicev pomoči (socialni pedagogi, peda-
gogi, psihologi, socialni delavci), to omogoča osvetlitev problemov iz različ-
nih zornih kotov. Sinergija in večplastni pogled na reševanje nekega proble-
98
