Page 103 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 103
vodenje in (neprofitni) menedžment v socialni pedagogiki
ne, morajo spreminjati svojo kulturo, prevzemati morajo pravila marketin-
ških odnosov. Neprofitne organizacije za dosego svojih ciljev uporabljajo
metode iz marketinških aktivnosti profitnih podjetij, ki so lahko tudi ne-
učinkovite, če hkrati v organizacijah niso sprejeli tudi nove marketinške
kulture. To seveda vodi v komercializacijo neprofitnega sektorja.
Tržno naravnana organizacija je po svoji kulturi poudarjeno pragma-
tična. Njene prednostne naloge delovanja določa zadovoljevanje potreb po-
tencialnih odjemalcev (Snoj, 2007).
A. Trnavčevič (2007) opredeljuje, da trženje ali marketing organizacije
pomeni naslednje: uzaveščenje, kaj je organizacija sposobna narediti; ugo-
tovitev, kaj tvoji potencialni uporabniki želijo, potrebujejo ali so pripravlje-
ni kupiti; doseči v zavesti potencialnega uporabnika, da je organizacija tis-
to, kar on želi, sposobna narediti; ter realizacija te produkcije z istočasnim
informiranjem o aktivnosti organizacije. Vedno pa se moramo zavedati,
kaj, zakaj in komu tržimo.
Logaj (2007) meni, da ima marketing neprofitne organizacije nasled-
nje specifike: zagotoviti mora vnaprej določene socialne zahteve in ope-
rirati mora v tržnem okolju, ki je pogosto omejeno s poudarjenimi cilji
organizacije.
Marketinške dejavnosti se začno z ugotovitvijo potreb in želja poten-
cialnih uporabnikov in z definicijo trenutnega stanja delovanja organiza-
cije. Iz teh izhodišč predlagamo in načrtujemo potrebne nove dejavnosti.
Pomembna vloga vodje je, da spodbuja zaposlene in pripomore k spremem-
bi organizacijske kulture tako, da postane marketinška naravnanost inte-
res vseh.
V trženju socialnopedagoških uslug izhajamo iz vnaprej določenih so-
cialnih zahtev, ki jih družba ali organizacija pričakuje od prejemnikov teh
uslug, ter njihovih primanjkljajev, ki jim to onemogočajo ali otežujejo.
Ugotavljanje uspešnosti neprofitnih organizacij
V nobeni organizaciji, profitni ali neprofitni, ne moremo meriti uspešnos-
ti le s finančnim dobičkom na podlagi številk iz bilance uspeha. Uspešnost
organizacije določajo tudi različna kvalitativna merila (Jelovac, 2001).
Dejstvo je, da se merila in izhodišča ugotavljanja uspešnosti za pro-
fitne organizacije (gospodarske družbe) in neprofitne organizacije preple-
tajo. Instrumenti in načini merjenja uspešnosti neprofitnih organizacij
morajo praviloma izhajati iz v osnovi definiranega poslanstva organizacije.
101
ne, morajo spreminjati svojo kulturo, prevzemati morajo pravila marketin-
ških odnosov. Neprofitne organizacije za dosego svojih ciljev uporabljajo
metode iz marketinških aktivnosti profitnih podjetij, ki so lahko tudi ne-
učinkovite, če hkrati v organizacijah niso sprejeli tudi nove marketinške
kulture. To seveda vodi v komercializacijo neprofitnega sektorja.
Tržno naravnana organizacija je po svoji kulturi poudarjeno pragma-
tična. Njene prednostne naloge delovanja določa zadovoljevanje potreb po-
tencialnih odjemalcev (Snoj, 2007).
A. Trnavčevič (2007) opredeljuje, da trženje ali marketing organizacije
pomeni naslednje: uzaveščenje, kaj je organizacija sposobna narediti; ugo-
tovitev, kaj tvoji potencialni uporabniki želijo, potrebujejo ali so pripravlje-
ni kupiti; doseči v zavesti potencialnega uporabnika, da je organizacija tis-
to, kar on želi, sposobna narediti; ter realizacija te produkcije z istočasnim
informiranjem o aktivnosti organizacije. Vedno pa se moramo zavedati,
kaj, zakaj in komu tržimo.
Logaj (2007) meni, da ima marketing neprofitne organizacije nasled-
nje specifike: zagotoviti mora vnaprej določene socialne zahteve in ope-
rirati mora v tržnem okolju, ki je pogosto omejeno s poudarjenimi cilji
organizacije.
Marketinške dejavnosti se začno z ugotovitvijo potreb in želja poten-
cialnih uporabnikov in z definicijo trenutnega stanja delovanja organiza-
cije. Iz teh izhodišč predlagamo in načrtujemo potrebne nove dejavnosti.
Pomembna vloga vodje je, da spodbuja zaposlene in pripomore k spremem-
bi organizacijske kulture tako, da postane marketinška naravnanost inte-
res vseh.
V trženju socialnopedagoških uslug izhajamo iz vnaprej določenih so-
cialnih zahtev, ki jih družba ali organizacija pričakuje od prejemnikov teh
uslug, ter njihovih primanjkljajev, ki jim to onemogočajo ali otežujejo.
Ugotavljanje uspešnosti neprofitnih organizacij
V nobeni organizaciji, profitni ali neprofitni, ne moremo meriti uspešnos-
ti le s finančnim dobičkom na podlagi številk iz bilance uspeha. Uspešnost
organizacije določajo tudi različna kvalitativna merila (Jelovac, 2001).
Dejstvo je, da se merila in izhodišča ugotavljanja uspešnosti za pro-
fitne organizacije (gospodarske družbe) in neprofitne organizacije preple-
tajo. Instrumenti in načini merjenja uspešnosti neprofitnih organizacij
morajo praviloma izhajati iz v osnovi definiranega poslanstva organizacije.
101
