Page 108 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 108
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
je utemeljitev smiselnosti sprememb (Rutar Ilc, 2008). Nujno je, da kolektiv
zaupa v vodstvo in morebitni tim za uvajanje sprememb.
Vodja se mora angažirati, da ustvarja primerno okolje, ki je naklonjeno
uvajanju sprememb. Zaposleni so načeloma zelo zainteresirani, da vplivajo
na delovanje organizacije v prihodnje, saj bodo sami del tega delovanja. To,
da gredo vsi člani kolektiva skupaj skozi proces kreiranja vizije organizaci-
je, daje vsem odgovornost in jim dviguje moč za lastno delovanje. Njihove
strahove in nemir pred novitetami mora vodja z razumevanjem spreje-
ti. Vseskozi je zaposlene potrebno osveščati, da bo večina rezultatov spre-
memb vidna šele po določenem času (predvsem, če s spremembami pose-
gamo v kulturo organizacije).
Vpeljevanje sprememb v organizacijo s socialnopedagoško dejavno-
stjo lahko pogojujemo s spremembami, ki so ji podvržene ciljne skupine
našega delovanja (na to v veliki meri vpliva splošno stanje v družbi). Najbolj
koreniti in vsebinski premiki naše dejavnosti pa so odvisni od razvoja stro-
ke in vpeljevanja novih organizacijskih pristopov in praks v socialnopeda-
goško delovanje.
Sklep
Ugotavljamo, da se socialnopedagoška dejavnost v največji meri realizira
na polju neprofitnih organizacij. Ob tem velja, da vodenje neprofitnih orga-
nizacij danes doživlja intenzivne spremembe predvsem na segmentu mar-
ketizacije vseh področij. Tržna naravnanost dejavnosti neprofitnih orga-
nizacij bistveno vpliva na njihovo delovanje. Zato lahko zaključimo, da je
s stališča vodenja teh organizacij prvi pomembnejši segment upravljanje s
človeškimi viri, kjer je cilj, da vodja zna izbrati prave osebe za konkretna de-
lovna mesta ter da stalno skrbi za njihovo motiviranost in možnosti profesi-
onalnega razvoja. Prav tako je potrebno, da se v teh organizacijah vzposta-
vi socialna kultura, ki bo posameznikom (tako tistim, ki nudijo pomoč, kot
tistim, ki jo sprejemajo) prijazna. V organizacijski strukturi moramo omo-
gočiti formiranje strokovnega tima, ki bo osnova za izmenjavo izkušenj in
skupne evalvacije dela. Tudi v snovanju vizije in poslanstva neprofitnih or-
ganizacij s socialnopedagoško dejavnostjo moramo biti usmerjeni v opti-
malno nudenje pomoči različnim ciljnim skupinam. Ne smemo dopustiti,
da zaradi zahtev trga zanemarjamo potrebe uporabnikov, zaradi katerih je
bila neprofitna organizacija ustanovljena. Glede na generalno poslanstvo
neprofitnih organizacij, ki je v večini primerov usmerjeno k zadovoljevanju
javnih družbenih potreb, je velikokrat težko obravnavati produkte njiho-
106
je utemeljitev smiselnosti sprememb (Rutar Ilc, 2008). Nujno je, da kolektiv
zaupa v vodstvo in morebitni tim za uvajanje sprememb.
Vodja se mora angažirati, da ustvarja primerno okolje, ki je naklonjeno
uvajanju sprememb. Zaposleni so načeloma zelo zainteresirani, da vplivajo
na delovanje organizacije v prihodnje, saj bodo sami del tega delovanja. To,
da gredo vsi člani kolektiva skupaj skozi proces kreiranja vizije organizaci-
je, daje vsem odgovornost in jim dviguje moč za lastno delovanje. Njihove
strahove in nemir pred novitetami mora vodja z razumevanjem spreje-
ti. Vseskozi je zaposlene potrebno osveščati, da bo večina rezultatov spre-
memb vidna šele po določenem času (predvsem, če s spremembami pose-
gamo v kulturo organizacije).
Vpeljevanje sprememb v organizacijo s socialnopedagoško dejavno-
stjo lahko pogojujemo s spremembami, ki so ji podvržene ciljne skupine
našega delovanja (na to v veliki meri vpliva splošno stanje v družbi). Najbolj
koreniti in vsebinski premiki naše dejavnosti pa so odvisni od razvoja stro-
ke in vpeljevanja novih organizacijskih pristopov in praks v socialnopeda-
goško delovanje.
Sklep
Ugotavljamo, da se socialnopedagoška dejavnost v največji meri realizira
na polju neprofitnih organizacij. Ob tem velja, da vodenje neprofitnih orga-
nizacij danes doživlja intenzivne spremembe predvsem na segmentu mar-
ketizacije vseh področij. Tržna naravnanost dejavnosti neprofitnih orga-
nizacij bistveno vpliva na njihovo delovanje. Zato lahko zaključimo, da je
s stališča vodenja teh organizacij prvi pomembnejši segment upravljanje s
človeškimi viri, kjer je cilj, da vodja zna izbrati prave osebe za konkretna de-
lovna mesta ter da stalno skrbi za njihovo motiviranost in možnosti profesi-
onalnega razvoja. Prav tako je potrebno, da se v teh organizacijah vzposta-
vi socialna kultura, ki bo posameznikom (tako tistim, ki nudijo pomoč, kot
tistim, ki jo sprejemajo) prijazna. V organizacijski strukturi moramo omo-
gočiti formiranje strokovnega tima, ki bo osnova za izmenjavo izkušenj in
skupne evalvacije dela. Tudi v snovanju vizije in poslanstva neprofitnih or-
ganizacij s socialnopedagoško dejavnostjo moramo biti usmerjeni v opti-
malno nudenje pomoči različnim ciljnim skupinam. Ne smemo dopustiti,
da zaradi zahtev trga zanemarjamo potrebe uporabnikov, zaradi katerih je
bila neprofitna organizacija ustanovljena. Glede na generalno poslanstvo
neprofitnih organizacij, ki je v večini primerov usmerjeno k zadovoljevanju
javnih družbenih potreb, je velikokrat težko obravnavati produkte njiho-
106
