Page 106 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 106
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
- adaptivne spremembe (tu vpeljujemo novosti, ki ne zahtevajo
sprememb v mišljenju);
- razvojne spremembe (ne gre le za spremenjeno ravnanje, am-
pak za nova stališča, pojmovanja, prepričanja, za razvoj novih
kompetenc).
Drucker (2001, po Dimovski, 2005) glede uvajanja sprememb pred-
postavlja naslednja izhodišča: vsako spremembo je treba uvajati posto-
pno, pred uvedbo spremembe pretehtajte stroške in zagotovite potrebna
sredstva, spremembe ne smejo nasprotovati identiteti organizacije in stal-
no nagrajujte tiste, ki največ prispevajo v procesu uvajanja sprememb.
V današnjih časih uvajanje sprememb v organizacijo ni projekt z opre-
deljenim končnim rokom. Stalne spremembe dejavnikov okolja zahtevajo
tudi stalnost sprememb v organizacijah, če te želijo ohranjati svoj položaj v
prostoru (ali ga celo izboljševati).
Zelo pomemben del uvajanja sprememb je evalvacija (Štrajn, 2000). Z
vrednostnim, količinskim in kakovostnim tehtanjem rezultatov neke nove
dejavnosti, ki smo jo vpeljali v delo šole, dobimo učinkovite informacije o
smotrnosti uvedbe sprememb. Postopek evalvacije in načrtovanja nasled-
njih korakov, ki sledijo iz nje, je proces, kjer se lahko omogoči veliko sode-
lovanja med zaposlenimi. Evalvacija po Schollaertu (2006) je smiselna med
posameznimi akcijskimi koraki vpeljevanja sprememb in naj bi skušala od-
govoriti na naslednja vprašanja:
- Ali smo še vedno na pravi poti?
- Ali se približujemo cilju?
- Ali naš cilj še vedno ostaja tak, kot smo si ga zamislili?
- Kaj je treba storiti, da pridemo na pravo pot?
- Kaj smo do sedaj že dosegli?
- Kaj je dokaz tega?
- Kaj smo se naučili iz vsega tega?
Sprememba, ki ne povzroči odpora, sploh ni sprememba, ampak na-
daljevanje stanja, ki trenutno ustreza večini (Tavčar, 2002).
Razlogi za odpor so (Tavčar, 2009, po Robbins, 1991) ogrožene koris-
ti (odvzemanje ali razvrednotenje dosedanjih koristi), sprememba uteče-
nih navad, ogrožena varnost (nova tveganja), strah pred neznanim, spreje-
manje le tistih dejstev o spremembah, ki se ujemajo z njihovimi navadami.
104
- adaptivne spremembe (tu vpeljujemo novosti, ki ne zahtevajo
sprememb v mišljenju);
- razvojne spremembe (ne gre le za spremenjeno ravnanje, am-
pak za nova stališča, pojmovanja, prepričanja, za razvoj novih
kompetenc).
Drucker (2001, po Dimovski, 2005) glede uvajanja sprememb pred-
postavlja naslednja izhodišča: vsako spremembo je treba uvajati posto-
pno, pred uvedbo spremembe pretehtajte stroške in zagotovite potrebna
sredstva, spremembe ne smejo nasprotovati identiteti organizacije in stal-
no nagrajujte tiste, ki največ prispevajo v procesu uvajanja sprememb.
V današnjih časih uvajanje sprememb v organizacijo ni projekt z opre-
deljenim končnim rokom. Stalne spremembe dejavnikov okolja zahtevajo
tudi stalnost sprememb v organizacijah, če te želijo ohranjati svoj položaj v
prostoru (ali ga celo izboljševati).
Zelo pomemben del uvajanja sprememb je evalvacija (Štrajn, 2000). Z
vrednostnim, količinskim in kakovostnim tehtanjem rezultatov neke nove
dejavnosti, ki smo jo vpeljali v delo šole, dobimo učinkovite informacije o
smotrnosti uvedbe sprememb. Postopek evalvacije in načrtovanja nasled-
njih korakov, ki sledijo iz nje, je proces, kjer se lahko omogoči veliko sode-
lovanja med zaposlenimi. Evalvacija po Schollaertu (2006) je smiselna med
posameznimi akcijskimi koraki vpeljevanja sprememb in naj bi skušala od-
govoriti na naslednja vprašanja:
- Ali smo še vedno na pravi poti?
- Ali se približujemo cilju?
- Ali naš cilj še vedno ostaja tak, kot smo si ga zamislili?
- Kaj je treba storiti, da pridemo na pravo pot?
- Kaj smo do sedaj že dosegli?
- Kaj je dokaz tega?
- Kaj smo se naučili iz vsega tega?
Sprememba, ki ne povzroči odpora, sploh ni sprememba, ampak na-
daljevanje stanja, ki trenutno ustreza večini (Tavčar, 2002).
Razlogi za odpor so (Tavčar, 2009, po Robbins, 1991) ogrožene koris-
ti (odvzemanje ali razvrednotenje dosedanjih koristi), sprememba uteče-
nih navad, ogrožena varnost (nova tveganja), strah pred neznanim, spreje-
manje le tistih dejstev o spremembah, ki se ujemajo z njihovimi navadami.
104
