Page 111 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem

leksija socialnopedagoškega diskurza
osnovnošolskih praks

Ana Bogdan Zupančič

Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

Uvod

Med profile zaposljive na osnovni šoli (v nadaljevanju OŠ) je bil socialni pe-
dagog zakonsko umeščen leta 1996 z Zakonom o osnovni šoli in natančne-
je 2011 s Pravilnikom o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v iz-
obraževalnem programu osnovne šole. Na podlagi zakonskih (ZOsn, 1996;
2016) in podzakonskih določil (Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih stro-
kovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole, 2011) je v praksi
socialni pedagog v osnovni šoli prisoten na delovnih mestih svetovalnega
delavca, učitelja za dodatno strokovno pomoč (v nadaljevanju DSP) (pred-
vsem za otroke s težavami na čustvenem in vedenjskem področju1), učitelja
individualne in skupinske pomoči (v nadaljevanju ISP) za učence z učnimi
težavami, učitelj v jutranjem varstvu (v nadaljevanju JV) ter kot učitelj v or-
ganiziranem podaljšanem bivanju (v nadaljevanju OPB).

Na ta način profil pokriva širok diapazon področij dela, kjer je veliko
priložnosti za socialnopedagoško (predvsem vzgojno) delovanje, katerega

1 V Kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s po-
sebnimi potrebami (Vovk Ornik, 2015) so tovrstne težave še vedno opredeljene kot
čustvene in vedenjske motnje. V prispevku pa smo se odločili za uporabo pojma te-
žave in ne motnje, saj le-ta zajema širšo skupino otrok in mladostnikov ter poudarja
možnost prehodnega značaja in razrešitve, o čemer piše Vec (2011), ki predlaga kon-
tinuum čustvenih, vedenjskih in socialnih težav, kjer predlaga boljši kriterij določa-
nja težavnosti/motenosti, glede na to, koliko je otrok, mladostnik sposoben zadovo-
ljevati osnovne psihosocialne potrebe.

doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-95-4.109-127 109